Kljub nasprotnim pričakovanjim tudi danes v prostorih Policijske postaje Postojna, od koder sem se sam vrnil pred dobro uro in pol, notranji policijski nadzor, kot ga predvideva 28. člen Zakona o policiji, ni postregel z ugotovitvijo, ali je pritožba dr. Mateje Ratej, sodelavke Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter novinarke mariborskega Radia Študent, zaradi neutemeljenega nasilništva in prekoračitve policijskih pooblastil ob njenem poskusu poročanja na protestu za zaprtje Centra za tujce v Postojni, upravičena ali ne. Seja senata, v okviru katerega se po zakonu o policiji izvaja reševanje pritožb državljanov in državljank nad domnevnimi prekoračitvami pooblastil policistk in policistov, se je namreč z obrazložitvijo, da je potrebno zaslišati še nekaj dodatnih prič in prevesti pričevanje italijanskega novinarja Radia Sherwood, ki jo je tudi sam skupil med policijsko intervencijo, zgolj preložila na 19. oktober. Je pa sam potek dogajanja povsem nedvoumno pokazal na kar nekaj slabosti tega v prvi vrsti zgolj neformalnega in moralnega notranjega nadzora.
Novinarko Matejo Ratej, ki je v pismu notranjemu ministru Dragutinu Mateju med drugim zapisala, da nečlovečnost pripadnikov policijskih enot pomeni največjo možno nevarnost za obstoj slovenske državne skupnosti, kot jo poznamo, in za pridobitve doseženih civilizacijskih norm sploh, je sicer policist posebne enote s policijsko palico z vso silo odrinil v steno. Pri tem je, čeprav je bila od prizorišča ruvanja med pripadniki prometne policije in protestniki, nad katere je jurišal kordon pripadnikov posebnih enot Policijske uprave Postojna, odddaljena 50 metrov, ker je čakala na klic za javljanje v živo, Ratejeva tudi padla in se tudi lažje poškodovala. Zato je dogodek prijavila na Policijski postaji Postojna in s tem dobesedno na lastni koži sprožila postopek notranjega policijskega nadzora.
Po 28. členu zakona o policiji mora vsako pritožbo podano zoper policista najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo vodja organizacijske enote, v kateri ta policist dela. To je sicer opravil na današnji seji senata prav tako navzoč Marjan Tavčar, ki je bil med intervencijo policijskih specialcev nad protestniki pred Centrom za tujce v Velikem otoku pri Postojni vodja posebne 18 članske policijske enote. Dodatno notranjo preiskavo pa je opravila tudi tričlanska komisija Policijske uprave Postojna. Nadalje zakon nalaga, da se z ugotovitvami seznani pritožnika, ki se potem v primeru strinjanja z ugotovljenim lahko tudi odloči, da je s tem postopek pritožbe zaključen.
Napadena novinarka Mateja Ratej se kakopak za zaključitev postopka pritožbe pač ni odločila, ker ugotovitve notranje preiskave na Policijski upravi Postojna niso postregle ne z imenom policista, ki je prekoračil svoja pooblastila, in ne z kakimi omembe vrednimi konkretno navedenimi prekoračitvami poooblastil. Zato je nadaljnji postopek reševanja pritožbe prevzelo ministrstvo za notranje zadeve, konkretneje pa senat, ki je danes prvič dobre tri ure premleval in preobračal dejstva in pričevanja o dogajanju pred Centrom za tujce v Velikem otoku pri Postojni.
Nepristranskost postopka pred tričlanskim senatom pa naj bi zagotavljala prav njegova sestava. Senat namreč sestavljajo pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Toda nekoliko nerodno zgovorno ob tem je, da je tudi oba predstavnika javnosti, ki sta sodelovala pri tokratni obravnavi pritožbe novinarke Mateje Ratej zaradi prekoračitve policijskih pooblastil, torej Metoda Kraševca in Pavla Vrtovca, sicer res na predlog lokalne skupnosti imenoval prav sam notranji minister. S tem pa se že razgalja ključna šibkost notranjega policijskega nadzora in preverjanja pritožb posameznikov in posameznic, ki upravičeno ali pač neupravičeno menijo, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove ali pač njene pravice ali svoboščine. Kajti če je že to samo po sebi jasno za člana senata, ki je pooblaščenec ministra, zakon povsem nedvoumno določa, da tudi druga dva člana senata, predstavnika javnosti, imenuje in razrešuje prav sam notranji minister.
S tem pa je vpliv javnosti, ki naj bi zagotavljala nepristranskost obravnave posamičnih pritožb nad ravnanjem policije, milo rečeno vsaj zrelativiziran. In prav to sta s kar nekaj provokotavnimi vprašanji Mateji Ratej, ne pa tudi navzočemu vodji specialske intervencije nad protestniki in novinarji, ki so pred Centrom za tujce v Velikem otoku pri Postojni zgolj opravljali svoje delo, dokazala tudi danes na seji senata navzoča predstavnika javnosti. Dodatna pomankljivost notranjega nadzora nad domnevnimi prekoračitvami policijskih pooblastil tudi je, da gre v primeru razsojanja senata za postopek, ki je pravzaprav zgolj neformalno-moralne narave. Šele po razsodbi, mogoče jo bomo dočakali 19. oktobra, pa se lahko tako Generalna policijska uprava kot napadena Mateja Ratej sama odločita za sprožitev nadaljnih postopkov.
Mateja Ratej zaenkrat sicer še ne ve, ali bo uporabila še vsa pravna in druga sredstva za varstvo svojih pravic in svoboščin, kot ji jih medlo ponuja Zakon o policiji, saj pravi, da ji gre v prvi vrsti za moralno satisfakcijo in za to, da se v prihodnje podobne policijske prekoračitve pooblastil pač ne bi več tako množično ponavljale tudi nad vsemi drugimi na Slovenskem. Ker pa je tako danes, kot bo tudi prihodnji teden, v Postojno iz Maribora prišla na lastne stroške, smo lahko vsi bivajoči na Slovenskem bogatejši ne zgolj za spoznanje, da ima notranji policijski nadzor kar nekaj povsem očitnih sistemskih pomankljivosti, pač pa tudi, da je v sam pritožbeni postopek potrebno vložiti tudi kar nekaj lastnih finančnih sredstev. Torej, povedano z drugimi besedami, da je pravica na Slovenskem vsak dan dražja. Si jo še lahko privoščite?
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem po udeležbi na trournem dolgovezenju senata v Postojni s šibkostmi notranjega policijskega nadzora na primeru pritožbe Mateje Ratej v zobeh ekspeditivno prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>