Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Z ganjo polnjen KROFF! (3166 bralcev)
Petek, 13. 10. 2006
Boris V.



Če koga slučajno zanima usoda političnega pajaca Pavla Ruparja, naj povemo, da je omenjeni poslanec SDS podal odstopno izjavo. Pavel Rupar, sicer tudi župan Tržiča, igra vlogo žrtve še ene od afer, ki mu jih seveda podtikajo njegovi nasprotniki. Tokrat se mu očita nespoštovanje protikorupcijske komisije, saj ni prijavil obeh stanovanj v njegovi lasti in pa fizično obračunavanje s svojo podnajemnico. Njegovi strankarski kolegi so odločitev o odstopu označili za pogumno dejanje.

Pomanjkanje poguma ali pa razuma ima očitno slovenska vlada. Združenje žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj si še vedno prizadeva za izterjavo materialne odškodnine za žrtve nacifašizma, pri tem pa jim slovenska vlada prav nič ne pomaga. Vladna koalicija je obljubila rešitev te sramote v tem mandatu, a od tega ni bilo še nič. Verjetno trenutna oblast še vedno mozga kdo je sploh bil okupator.

S svojo okupacijo vestno nadaljuje Izrael, ki je na območju Gaze okrepil ofenzivo. Ta je danes povzročila smrt najmanj štirih ljudi. Izraelsko letalo je napadlo nek avto in ubilo tri pripadnike vladajočega Hamasa, na jugu Gaze, v vasi Abasan, pa so ustrelili devetindvajset letno žensko pred svojo hišo.

No, pa da ne bomo samo o vojni, še novica o miru. Natančneje o Nobelovi nagradi za mir. Letos si jo bosta delila Muhammad Yunus Iz Bangladeša in, pazite, banka Grameen, ki jo je Yunus tudi ustanovil. Omenjena banka je bila ustanovljena leta 1976 in nudi posojila revnim brez kakršnekoli finančne varnosti. Kot si delita Nobelovo, si bosta nagrajenca razdelila tudi pripadajočo denarno nagrado, vredno 1,1 miljona evrov.

Nekaj za mir, ali pa vsaj za kaznovanje vojnih zločincev, sta storila hrvaški generalni državni tožilec Mladen Bajić in srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević. Podpisala sta namreč sporazum o sodelovanju njunih držav pri pregonu storilcev vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Tako nameravajo soditi ljudem, ki so zločine zagrešili v eni, živijo pa v drugi državi.

Verjetno pa si življenja v drugi državi vsaj enkrat ne želijo kanadski vojaki v Afganistanu. Vsaj tisti, ki v prostem času uživajo marihuano. Napredovanje kanadskih enot, ki se bojujejo proti talibanom, ovirajo neprehodni gozdovi nasadov te rastline, ki jih talibani uporabljajo kot zaščito. Kanadčani so poskusili nasade požgati s fosforjem ali gorivom, a neuspešno, del vojakov pa je imel zaradi dima celo preglavice. “Puff, puff, pass” bi lahko rekli.


Komentarji
komentiraj >>