Zaradi vseprisotnosti cerkve v življenju ljudi, se je ljudska pesem v nekaterih svojih oblikovnih in vsebinskih posebnostih pogosto zgledovala pri cerkvenem repertoarju nabožnih pesmi in litanij. To še posebej velja za čas po uveljavitvi modernega glasbenega tiska v 16. stoletju, ki se po svojem učinku na razvoj in recepcijo glasbe lahko primerja z izumom sredstev za tehnično reprodukcijo glasbe v 20. stoletju. Povzročil je široko dostopnost glasbenih del, njihovo hitro širjenje in navsezadnje tudi profanacijo glasbe. Nadzor nad razmnoževanjem glasbe, ki je bil do tedaj v rokah Cerkve, se je namreč osvobodil in prenesel v roke podjetnikov. Glasba se je s tem sekularizirala in postala javno dostopna, na njen razvoj pa je začel vplivati tudi potrošnik. Tisk je temeljito spremenil način izvedbe glasbe in njeno komponiranje. Dostopnost identičnih kopij posameznih skladb je povzročila standardizacijo, s tem pa tudi premik od svobodne interpretacije glasbenih del k natančnemu reproduciranju zapisane glasbe.

Kot za prve tiskane besede je Primož Trubar poskrbel tudi za prve natisnjene pesmi v slovenskem jeziku. Iz šolskih kurikulumov nam je manj znan podatek, da je bil pridigar Trubar tudi vešč in izobražen pevec. O pomenu glasbe je pisal v Katekizmu iz leta 1550, kjer je objavil tudi prvih šest pesmi in litanij z besedili in napevi v menzuralni notaciji. Zaradi potreb pri širjenju Luthrovega nauka je Trubar leta 1567 izdal še prvo slovensko pesmarico Eni psalmi tej pa so sledile še štiri nove in vedno bolj razširjene izdaje. Ti prvi slovenski glasbeni tiski so prišli iz tiskarn v Ljubljani, Wittenbergu in predvsem Tübingenu, od koder so jih pretihotapili na Kranjsko.

Med reformacijo, ki je na Slovenskem zaznamovala drugo polovico 16. stoletja, je na glasbenem področju najbolj izstopal protestantski koral – med ljudstvom zelo priljubljeno enoglasno petje, zavoljo katerega je jezuit Conzenius nekoč pripomnil, da so Luthrove pesmi vzele katoličanom več duš kot sam protestantski nauk. Viri zanje so bili različni: od starih slovenskih srednjeveških pesmi, nemških pesmi iz Luthrovih pesmaric ter latinskih in čeških pesmi. Slovenski protestanti so ta besedila prevajali, jih prirejali ali iz njih ustvarjali svoje pesnitve. Danes bomo tako prisluhnili pesmi Teh deset zapuvid izlaga za katero je Primož Trubar sam napisal besedilo, melodijo v jonovskem modusu pa povzel po starejši nemški predlogi. Objavil so je že leta 1550 Katekizmu.

Peter Kus