Ameriški predsedniki so notorično nerazumljene osebnosti, saj nimajo nikoli niti minute miru, očitno niti po smrti. O tem lahko priča celo prvi predsednik dežele svobodnih, ki niti dvesto let po smrti ne more počivati v miru. V newyorški katedrali, eni največjih na svetu, je namreč stal njegov kip, v spomin in opomin obiskovalcem, ki so si lahko poleg njega ogledali tudi kiparske upodobitve drugih velikanov tega tisočletja.
Kip sicer še vedno stoji, vendar mu sedaj manjka glava. Varnostniki so namreč našli obglavljen kip, namesto glave, pa je na štrclju najden bankovec za en dolar. No, na bankovcu je tudi upodobljena Washingtonova glava, tako da v končni fazi ne manjka noben del predsednikovega telesa. O manjkajočih organih ameriških predsednikov, ki so Bushu sledili, pa seveda ne gre razpravljati.
Vi pa poslušate huligansko nastrojen OFF program.
Po zmagi demokratov na ameriških kongresnih volitvah je ameriška administracija prisiljena ponovno pretehtati nekatere svoje zunanjepolitične usmeritve. Po odstopu obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, mu zdaj v Nemčiji grozi preiskava zaradi odgovornosti za mučenja v bagdadskem zaporu Abu Graib in na kubanskem Guantanamu. Tokrat naj bi imela preiskava dobre možnosti za uspeh, saj je Rumsfeld z odstopom izgubil imuniteto, ki ga je varovala pred zlobnimi jeziki.
Sicer pa se že pojavljajo ugibanja, da bi Bush moral Rumsfelda odstaviti pred volitvami, saj je ameriška vojna v Iraku republikance verjetno stala kongresne večine. Sedaj administracija pripravlja svež pristop do Iraka, ki naj bi po besedah šefa kabineta Joshu-e Bolten-a vključeval tudi sodelovanje z Iranom in Sirijo pri stabilizaciji razmer v regiji in oblikovanju iraške prihodnosti. Druga novost pa je razmišljanje o postopnem umiku ameriških sil iz Iraka. Novi obrambni minister Robert Gates, ki ga sicer kazi domnevna vpletenost v afero prodaje orožja Iranu in financiranja kontrašev v Nikaragvi, naj bi predstavljal ponoven vzpon realistov, ki so služili Bushu starejšemu, za razliko od neokonzervativnih idealistov, ki so zakuhali vojno proti terorju. Ali gre samo za drugo pakovanje, pa bo pokazal čas.
Novega pakovanja pa si na vse pretege želijo prebivalci južne Osetije, ki so že drugič izvedli referendum za odcepitev od Gruzije in priključitev materi Rusiji. Namero je podprlo skoraj 99 odstotkov volilcev, mednarodna skupnost pa je dejanje označila kot »nepotrebno, nepravično in brezkoristno«, in rezultatov ne priznava. Rusija, ki ima v regiji nastanjene tudi vojaške sile, je do načrtov rahlo zadržana, saj bi odcepitev po eni strani predstavljala pozitiven predsedens za prihodnji status Kosova, po drugi strani pa negativnega za usodo Čečenije. Konsistentnost je pač težko breme.
Tudi Evropski uniji konsistentnost v zunanjih odnosih dela nemalo težav. Medtem, ko ni problematično gospodarsko sodelovanje z eno najhujših kršiteljic človekovih pravic Kitajsko, ki ji želi Unija čim prej odpraviti embargo na prodajo orožja, pa je politika do Uzbekistana ravno nasprotna. Evropski zunanji ministri so namreč podaljšali sankcije proti tej srednje azijski državi zaradi lanske krvave zadušitve upora v Andižanu. Sankcije, ki vključujejo embargo na uvoz orožja in prepoved izdajanja vizumov višjim uradnikom, ostajajo na mestu zaradi nezadostnega napredka pri uveljavljanju človekovih pravic. No, Uzbekistan očitno ni dovolj zanimiv trgovinski partner, da bi se to dalo spregledati.
S sankcijami imajo težave tudi Združeni narodi, ki so organizirali trgovinske in oborožitvene sankcije proti Severni Koreji, sedaj pa se njihovemu izvajanju upira njena južna soseda. Visoki predstavniki Južne Koreje so namreč izjavili, da njihova država ne bo sodelovala v ameriški shemi pregledovanja sumljivih severnokorejskih ladij, saj se bojijo, da bi to po nepotrebnem razburilo Pjongjang. Glede na to, da sta državi tehnično še vedno v vojnem stanju, bi bilo pregledovanje ladij seveda jasna provokacija.
Ambruški Romi so si danes v organizaciji urada vlade za narodnosti ogledali tri potencialne lokacije za nastanitev, vse v občini Ivančna Gorica. Izmed ponujenega so izbrali zazidljivo, a nezazidano parcelo, dobra dva kilometra oddaljeno od centra Ivančne Gorice. Pri tem seveda računajo, da bo država uredila potrebno dokumentacijo za čimprejšnji pričetek gradnje. Po besedah romskega svetnika Zorana Grma, ki je družino spremljal na ogledih, so z lokacijo zadovoljni, ker pač morajo biti zadovoljni.
Zadovoljni pa so naslednji županski kandidati: SLS-ov Franc Kangler v Mariboru, LDS-ov Borut Sajovic v Tržiču, neodvisni Damjan Perne v Kranju, SD-jevci Mirko Brulc v Novi Gorici,Alojz Muhič v Novem mestu in Srečko Meh v Velenju, medtem, ko je v Izoli zaenkrat za šest glasov zmagal Tomislav Klokočovnik, tako da njegova protikandidatka Breda Pečan zahteva ponovno štetje glasovnic.
Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je organiziralo tiskovno konferenco o aktualni problematiki invalidskih organizaciji. Več o tem nam je povedala njihova predstavnica Elena Pečarič:
/////////////////////////////////////////////////////////////
OFF je spisala Maja.
Komentarji
komentiraj >>