Dobro jutro, sledi tedenski pregled dogajanja v širši evro-domovini.
Še včeraj, toda vendarle dan kasneje kot Dimitrija Rupla in Janeza Janšo, je evropske poslance nagovoril srbski zunanji minister Vuk Draškovič. Povedal je znano, to je, da Srbija ne bo sprejela neodvisnosti Kosova. Če bo mednarodna skupnost skušala Srbiji vsiliti takšno rešitev, bo to imelo hude posledice za prihodnost regije, so lahko slišali v Bruslju. Oblikovanje mednarodno priznane države v okviru srbskih meja pa bi imelo za posledico upad podpore med srbskim prebivalstvom za članstvo v Evropski uniji, saj bi neodvisnost Kosova pomenila ponižanje za Srbe po vsem svetu. Draškovič je ob tem predlagal rešitev v obliki "ena Srbija, dve politiki", kar je podobno politiki, ki ji mednarodna skupnost sledi pri odnosih s Kitajsko in Tajvanom. "Nobenega namena nimamo, da bi vladali na Kosovu. Imajo le dve obveznosti: spoštovati pravice Srbov in zaščititi srbske cerkve, rokopise in druge verske objekte," je vse kar Srbija zahteva od kosovskih Albancev.
Pred okrilje poslancev iz Bruslja pa se prihodnji ponedeljek na štiridnevno turnejo skozi Italijo in Francijo v Bruselj odpravlja avtobus članov in podpornikov Civilne iniciative izbrisanih aktivistov. Namen turneje je po širši evro domovini opozarjati na nerešeno problematiko izbrisanih v Sloveniji. Gre pa se na povabilo evropskega komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Franca Frattinija, v Bruslju v sredo pa se bo srečalo še z nekaterimi evropskimi poslanci. V ponedeljek bo bus v Italiji, v torek v Franciji in v sredo v Bruslju.
Imeli bodo več novinarskih konferenc, med drugim v francoskem parlamentu v Parizu. Srečali pa se bodo tudi z nevladnimi organizacijami in politiki.
Povsod pa bo po besedah vodje odprave, Aleksandra Todoroviča, še najbolj odmevala novica, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v petek sprejelo v obravnavo tožbo, ki jo je julija vložila skupina pravnikov iz Slovenije in Italije. Kot je znano, so tožbo vložili v imenu enajstih izbrisanih, "ki jim je bil po osamosvojitvi Slovenije nezakonito ter protiustavno odvzet vsakršni pravni status in so jim bile kratene temeljne človekove pravice in svoboščine".
Sodišče gotovo ne bo imelo težkega dela.
Gotovo pa bo po končani turneji izbrisanih tudi na evropska vprašanja o tem kršenju človekovih pravic slovenske države moral kako reči domači premier Janez Janša. Skupaj s pribočnikom Ruplom sta jo namrerč včeraj mahnila na trenutno predsedujočo Evropski uniji - Finsko. Zaenkrat je Evropo v Helsinkih bolj zanimalo kako je kaj s romsko skupnostjo v Sloveniji, ki je s primerom družine Strojan dobilo mednarodne razsežnosti. Vprašanje romske skupnosti v Sloveniji ni "splošen problem" - gre za en primer, eno romsko družino, ne za celotno romsko skupnost, je pojasnjeval premier, ki je obisk začel v finskem parlamentu, kjer ga je dopoldne sprejel predsednik parlamenta Paavo Lipponen. Sledila pa sta pogovor in delovno kosilo s finskim predsednikom vlade Mattijem Vanhanenom . Je pa bilo treba pojasnjevati tudi slovensko-hrvaško ribiško vprašanje, ki pa tudi po mnenju gostitelja ni "velik problem" v slovensko-hrvaških odnosih. "To vprašanje ni velik, je pa zelo občutljiv problem," je blestel Janša in poudaril, da Slovenija ribiških pogajanj "ne blokira", saj Hrvaško že vseskozi podpira na poti v EU.
Bi pa bil že čas, je še izpostavil domač premier, da prav Sloveniji pade sedež nadzornega organa za satelitski navigacijski sistem Galileo. Janša je predsednika finske vlade in predsedujočega EU pozval, naj Unija drži svoje obljube in sedež nadzornega organa za satelitski navigacijski sistem Galileo dodeli novi članici. Če pa ne nam pa vsaj Slovaški. Je pa Janša napovedal "vzpostavitev nove neposredne letalske povezave med Ljubljano in Helsinki, ki bo zaživela naslednjo pomlad in ko bi se naj horde finskih turistov k nam kotalile štirikrat na teden.
Še bolj konkretna evropska intervencija je, da je evropska komisija sprožila postopek proti nemškemu energetskemu koncernu E.on, ki ga preiskuje zaradi nedovoljenega dogovarjanja o cenah. Podjetju E.on grozi kazen, ki lahko doseže tudi en odstotek njegovega letnega dohodka. Zato je E.on že zaprosil Bruselj za ustno zaslišanje. To ne bo javno, po zaslišanju se bo Evropska komisija odločila, če je energetski velikan kršil pravila konkurence in se skladno s tem tudi odločila o kazni.
Žive sile pa ne jebe Rusija. Evropsko unijo je namreč obvestila, da namerava 1. januarja 2007 uvesti prepoved na uvoz vseh izdelkov živalskega izvora iz unije. Rusko mnenje je, da da imata Romunija in Bolgarija, ki bosta prav takrat vstopili v povezavo, slabe standarde na področju zdravja živali. S tem so v Moskvi še dodatno zagrenili že tako napete odnose med unijo in Rusijo, ki se bosta srečali jutri, 24. novembra, v Helsinkih. Rusija se je za ta korak odločila, da bi po vstopu novink zaščitila svoje lastne zdravstvene standarde, je pojasnil tiskovni predstavnik komisije Philip Tod. Napoved so potrdili tudi v ruski službi za veterinarski in fitosanitarni nadzor. Tod pa je zagotovil, da je unija vzpostavila sisteme preverjanja, s katerimi izdelkom, ki ne dosegajo varnostnih standardov EU, prepreči dostop ne le na trg povezave, temveč tudi na izvozni trg. Sicer je v Bolgariji in Romuniji v preteklosti že večkrat izbruhnila prašičja kuga, poleg tega pa je v obeh prišlo tudi do zapletov zaradi slabe higiene pri ravnanju z mesom.
V pedantni Rusiji sicer že velja prepoved na uvoz mesnih in nekaterih rastlinskih izdelkov iz Poljske. Če bo Moskva pri tem vztrajala, Poljska ne bo umaknila veta na opredelitev mandata EU v pogajanjih o prihodnjem partnerstvu z Rusijo, ki naj bi nadomestil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Varšava se je za veto odločila tudi zato, ker Rusija ne želi ratificirati mednarodne energetske listine. Po besedah Toda so na Poljskem trenutno strokovnjaki iz unije, ki naj bi danes sporočili, ali ta članica še naprej upošteva sanitarne standarde unije.
Posebno pozornost Unije zahteva tudi črna celina – Afrika. Članice Evropske unije so se na ministrski konferenci o migracijah in razvoju v libijski prestolnici Tripoli zavzele za nov koncept za zajezitev in uravnavanje priseljevanja v Evropo. Afriške države so predlogu, ki predvideva časovno omejeno priseljevanje, dodatne ukrepe proti trgovini z ljudmi in razvojne projekte v državah izvora, izrazile naklonjenost, a Evropo opozorile, da se pri priseljevanju preveč osredotoča na varnostni vidik. Maroški zunanji minister Mohamed Benaissa pa je na konferenci opozoril pred prevelikim zanašanjem na ukrepe policije in varovanje mej. "Pokazalo se je, da imajo ukrepi varnostnih organov proti nezakonitemu priseljevanju le omejen uspeh," je dejal Benaissa.
Tudi njegov libijski kolega Abdul Rahman Šalgam je bil podobnega mnenja: "Samo varnostne rešitve ne zadostujejo".
Na prvi ministrski konferenci na ravni EU - Afrika o migracijah predstavniki EU in več kot 50 afriških držav razpravljajo o različnih temah, v ospredju so migracije v povezavi z razvojem, migracije in mir, varnost ter stabilnost, migracije v povezavi s človekovimi pravicami, migracije v povezavi s človeškimi viri s poudarkom na begu možganov, ter boj proti ilegalnim migracijam, tihotapljenju migrantov ter trgovini z ljudmi. Slovenijo na ministrski konferenci zastopa državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh. Minister Dragutin Mate ima te dni preveč dela z domačimi varnostno krizni razmerami – vaškimi stražami in cestnimi zaporami pred romsko barvo kože in načinom življenja prestrašenega podeželskega ljudstva.
ODPOVED: Za tokratno Offropo sem poskrbel Tomaž Z., tehniciral
pa je Marko.
Komentarji
komentiraj >>