Gledališče Roberta Wilsona označimo z izrazom ameriške kritičarke Bonnie Maranca: gledališče podob. To je nenarativno, antimimetično gledališče, kjer se dramska fabula, karakterji in iluzija umikajo vizualnemu odrskemu jeziku. Je gledališče, ki se izogiba reprezentiranju ideje ter angažiranosti, njegova primarna funkcija je estetska. Ali kakor svoje gledališče povzame sam Wilson: ''Gledališče, ki ga delam, je gledališče forme, ki vedno vzpostavlja distanco med materialom in igralcem, med publiko in odrom; je distanca v načinu režije, kako je zamišljena scenografija. Ne gre za dejanje interpretacije, je gledališče, ki zastavlja vprašanja.'' Teritorij teatra predstavlja Roberta Wilsona!