Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedonošena Strategija za dvig rodnosti (3656 bralcev)
Sreda, 29. 11. 2006
Maja



Čeprav je tajming Janševega poziva k Drobničevem odstopu več kot sumljiv, mu te nesrečne, nedonošene, če ne kar mrtvorojene strategije za dvig rodnosti nikjer ni očital. Namesto tega se je izrazil modro in državniško: Drobničevo ministrstvo je krivo premalo pretehtanih predlogov. Ni kaj, eleganten evfemizem za amatersko skrpucalo, ki niti v svoji deveti verziji ni na nivoju seminarske naloge na srednji šoli za kovinarstvo. Pa to zdaj ni bilo fer do kovinarjev.

Toda premierovi pregovorni taktnosti in ministrovi komunikacijski sposobnosti navkljub, benti Drobnič, so mediji spregledali nedvomne pozitivne rezultate njegovega dela kot tudi veliko večino predlagane strategije za dvig rodnosti. Namesto tega so se – senzacionalistični kot so – spravili na zahtevo po plačljivosti splava, ki je pač slučajno v nasprotju z desetletji ustavne in zakonske prakse, da o eklatantnem kršenju ustavnih načelih o delitvi cerkve in države niti ne bi izgubljali besed. Nihče pa ni prebral strategije v celoti. Šele takrat namreč ministrstvo zasije v vsem svojem diletantizmu, ki hkrati razkriva najbolj tragično dimenzijo bližnjega Drobničevega odstopa: tudi po njegovem odhodu bo na ministrstvu ostala ista zasedba nesposobnih direktorjev direktoratov in kvazi-strokovnjakov, ki je neposredno odgovorna za zakonske predloge in strategije v vladni produkciji.

Če začnemo kar z osnovnim problemom – ali je stopnja rodnosti v Sloveniji res nevarno nizka? Z uporabo podatkov o stopnji rodnosti se zdi to vprašanje nadvse preprosto in odgovor seveda urgenten DA. Iz strokovnega stališča pa je v demografiji že desetletja jasno, da stopnja rodnosti nudi le delno in pogosto zelo zavajajočo oceno trendov rojevanja. Gre preprosto za to, da je število otrok na žensko mogoče ugotoviti šele, ko ženska zaključi rodno dobo, tako da aktualnega podatka o trenutni rodnosti preprosto ni mogoče dobiti. Sploh ne obstaja. Morda se zdi, da gre za obskurno tehnično pikolovstvo, toda strategija, ki rešuje nek problem, mora najprej povsem nedvoumno dokazati, da problem resnično obstaja in prikazati, v kakšnem obsegu. V tem primeru pa je znanstvena osnova dokumenta povsem pavšalna in na nivoju gostilniške debate. Rodnost je pač nizka, to, da je ne znamo izmeriti, res ni neka resna ovira.

Med strokovnimi viri, uporabljenimi pri izdelavi strategije, ni niti enega tujega avtorja, dva izmed petih citiranih avtorjev pa sta hkrati člana delovne skupine, ki je besedilo pripravila. Strokovne nekompetentnosti dokumentu ne gre očitati le zaradi tega nesrečnega splava, ki se v strategiji nahaja na Drobničevo izrecno zahtevo, navkljub temu, da je popolnoma nesporno, da omejevanje dostopa do splava nikjer na svetu ni prispevalo k dvigu rodnosti. Iz dejstva, da strategija, ki ureja tako kompleksno področje kot je rodnost, ne omenja niti enega primera iz tujine, ne nudi niti ene ocene učinkovitosti predlaganih ukrepov ali primera dobre prakse, si ne zastavlja konkretnih ciljev ali komentira izvedljivosti in realističnosti ukrepov, lahko razberemo, da gre za neresno in popolnoma politikantsko skrpucalo, kar sicer ne čudi nikogar, ki je kdaj prebral kak zakonski predlog.

Glede na stopnjo strokovne nekompetentnosti potem tudi ni presenetljivo, da v strategiji kar mrgoli slovničnih napak kot tudi povsem konkretnih in celo kaznivih odklonov od sprejetih standardov za kakršnokoli objavljeno besedilo. Plagiatorstvo? Zakaj pa ne. Enega odstavka iz Evropske Zelene knjige o demografskih spremembah pa res ne bo nihče opazil. Manipulacija s podatki? Dajmo raje notri podatek o rodnosti v Evropski uniji iz leta 2003, saj je desetkrat nižji od najažurnejših podatkov Evropskega statističnega urada. Tako bo situacija zgledala še bolj alarmantno.

Statistični podatki v strategiji so tudi sicer nesprejemljivo zastareli. Podatki o brezposelnosti so na primer iz leta 2002. Poleg tega gre za anketne rezultate in torej za statistično oceno na nekem vzorcu prebivalstva, namesto za podatke iz registra o brezposelnosti, ki zajemajo celotno prebivalstvo. Toda ne glede na metodo, gre za štiri leta stare podatke, kar je ne samo nesprejemljivo iz strokovnega stališča, ampak kar naravnost kriči po manipulaciji. Anketni podatki za letošnje leto so seveda znatno višji od uporabljenih, medtem ko je registrirana brezposelnost še precej višja in zato očitno neprimerna za vključitev v strategijo.

Ne samo, da na ministrstvu ne znajo dostopati do aktualnih podatkov, ki bi jih na internetu našel vsak desetletnik, nadalje jim težave dela tudi preprosta operacija seštevanja. Če seštejemo samomore glede na vse naštete starostne skupine, se je lani ubilo kar 72 več ljudi kot se jih je ubilo vse skupaj. Khm.. to, da je v Sloveniji problem število samomorov, smo v bistvu res vedeli.. Ulomki pa so itak stvar šestega razreda osnovne šole, tako, da je na nivoju vlade čisto sprejemljivo, da je ena petina približno isto kot eden od štirih.

To, da ministrstvo očitno ne premore osnovnega spell-checkerja, seveda ni noben izgovor, da niti imena svojega ministrstva ne znajo pravilno napisati. Sicer pa še tako dober preverjevalnik črkovanja ne more popraviti nekonsistentnosti, površnosti, slovničnih in logičnih nesmislov ter matematičnih absurdov v strategiji. Eden od ukrepov zahteva, da mediji poročamo o lepi, pozitivni in vzpodbujajoči realnosti. Težka bo. No, če ne drugega, je avtorjem res uspelo pravilno oštevilčiti strani. Pa čeprav so v kazalu naslovi poglavij drugačni kot v samem besedilu. In naj se še kdo čudi, da otroci dandanes niso vrednota, če pa jih niti vladni strokovnjaki ne znajo pravilno sklanjati v množini. Če imaš samo enega, tega problema seveda ni.

Lektorske usluge je brezplačno nudila Maja.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Nedonošena Strategija za dvig rodnosti
Bojan [30/11/2006]

Zelo dobro zastavljen komentar. Utemeljen in prepričljiv. Vsekakor presežek med prejšnjimi komentarji...
odgovori >>