Radio študent
Glasbena redakcija
Cigule migule
Nedelja, 10.12.2006, ob 14h
David
Slovenija ima čez štirideset govornih narečij, kar je med slovanskimi narodi največ. Na področju ljudske glasbe pa lahko govorimo o glasbenih ali zvočnih posebnostih različnih slovenskih pokrajin. To je folklorist France Marolt sicer poimenoval »zvočna narečja«, kar pa mogoče ni najbolj ustrezen izraz, ker ne gre za neko strukturno analogijo. Glasbene značilnosti posameznih pokrajin so v veliki meri pogojene z vplivi sosednjih pokrajin in etničnih skupin, zato najdemo največje razlike pri glasbenih posebnostih prav v obrobnih slovenskih pokrajinah, ki mejijo na sosednje države. Glasbo in pesmi iz Bele Krajine, Rezije in Koroške smo v tej oddaji že mnogokrat omenjali in se posvečali njihovim posebnostim, danes pa na kratko poglejmo kakšne so posebnosti prekmurskih ljudskih pesmi.
V prekmurski ljudski glasbi najdemo po eni strani avtohtone posebnosti, med katerimi je, poleg seveda značilnega narečja v besedilih, glasbeno predvsem v starejši plasti, kot nekakšen ostanek vseslovenske arhaične melodike najbolj karakteristična pentatonska melodika. Po drugi strani pa so značilnosti prekmurskih ljudskih pesmi zaradi vpliva sosednje madžarske naslednje. V nasprotju s pregovornim slovenskim večglasnim petjem najdemo v prekmurju pogostoma enoglasno petje, poleg tega pa so opazni tudi ritmično-melodični vplivi, med drugim za madžarsko ljudsko pesem značilen sinkopiran ritem ter melodična zgradba, ki temelji na eolskem, dorskem ali miksolidijskem srednjeveškem modusu. Zaradi madžarskega vpliva najdemo v določenem delu prekmuskih ljudskih melodij, ki so bile arhaično predvsem vzpenjajoče in v malih obsegih tudi padajočo melodiko ter širok obseg melodij.
Za prekmursko ljudsko pesem je značilna tudi posebna oblika večglasnega petja, ki med vodilnima glasovoma ne poteka strogo v vzporednih tercah, kot je to običajno pri slovenskem ljudskem petju, temveč pogostoma uporablja tudi kvarte, kvinte, oktave in unisono. Nenazadnje pa je v prekmurski ljudski pesmi, predvsem v t.i. »mrtvéčih« pesmih zaradi znanih zgodovinsko-kulturnih in verskih vplivov opaziti tudi sledove protestantskega korala.
Za ponazoritev omenjenih značilnosti prekmurske ljudske pesmi si bomo v današnji oddaji Cigule migule poslušali najprej pesem Neža hodla proso plejt, z značilno pentatonsko melodiko in s pravljično vsebino nato pa še pesem San se šetav gori doli, pri kateri lahko sledimo že omenjenemu značilnemu večglasju, ki ne potega strogo v vzporednih tercah.
>CD Slovenske ljudske pesmi I. - izdal GNI pri ZRC SAZU, Ljubljana) – pesem št. 7 (1:45)
>CD Zapojmo lepo, zaigrajmo eno (izdal GNI pri ZRC SAZU, Ljubljana) – pesem št. 9 (1:34)
David.
Viri:
Vodušek, Valens. 2003. «Slovenska ljudska glasba v stiku s sosednjimi kulturami«. V Etnomuzikološki članki in razprave. Uredila Marko Terseglav in Robert Vrčon. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Folkloristika), 88-93.
Komentarji
komentiraj >>