Ob vsakem strelskem incidentu na kašni srednji šoli se pojavijo kvazi-strokovnjaki za nasilje, ki znajo krivdo za razpad družbenih vrednot zvaliti na igranje nasilnih video-igric, pa čeprav nobena resna znanstvena raziskava te povezave ne potrjuje. Nemški zunanji minister Gunther Beckstein pa je šel korak dlje od paternalističnega opozarjanja otrok in mladine, naj gredo raje igrat nogomet v park in predlagal spremembe kazenske zakonodaje, da se omogoči zaporne kazni za avtorje in distributerje igric, ki vsebujejo »kruta in nehumana nasilna dejanja nad ljudmi ali ljudem podobnimi bitji«. Ne samo to, do eno leto zapora bi po njegovem čakalo tudi igralce teh iger!
Na absurdne predloge je seveda mogoče odgovoriti ravno tako absurdno. Če se ne sme streljati, maličiti in nehumano mučiti animiranih ljudi in ljudem podobnih bitij, predlagamo, da se začne izdelovati igrice, kjer so žrtve majhne mucke in zajčki, tako nehumanost ne more biti problem. Sicer pa gejmerska skupnost verjetno že pripravlja underground verzije svojih iger, kjer lahko počasi in prefinjeno mučite Guntherju Bechsteinu podobno animirano bitje.
Vi pa poslušate humanosti do animiranih likov popolnoma nenaklonjen OFF program.
Med prijateljskim obiskom Tony-a Blaira v voljni zaveznici Ameriki je predsednik Geogre Bush priznal, da je v Iraku hudo. Zato skorajda nima izbire, kot da preuči predloge, ki jih je pripravila Bakerjeva komisija in oblikuje nov pristop do Iraka. Hkrati je a priori zavrnil dva od pomembnejših predlogov komisije, ki priporoča pogajanja s Sirijo in Irakom. Avtor poročila James Baker opozarja, da njegovo poročilo ni sadna solata, v kateri bi lahko izbirčno napiknili samo tiste koščke, ki so nam všeč. Bush je hkrati zagotovil Blairu, da bo izpolnil svojo obljubo, dano v zameno za britansko sodelovanje v Iraku, namreč posredovanje med Izraelom in Palestinci.
Kako pa si v praksi ameriška administracija predstavlja izpolnitev te obljube, je pokazal ameriški kongres. Ta je namreč sprejel zakon, ki prepoveduje vsakršno pomoč palestinski vladi pod vodstvom Hamasa. Navkljub novi demokratski premoči v kongresu je prevladala republikanska logika, ki zahteva finančno in diplomatsko osamitev Hamasa, seveda dokler ta ne prizna Izraela in začne spoštovati predhodne mirovne sporazume z Izraelom. Kako se Izrael drži teh istih sporazumov, seveda ni problematično.
Predsednik Hamasove vlade Ismail Hanija pa se je vmes mudil v Teheranu in brezkompromisno odgovoril, da Hamas nikoli ne bo priznal »uzurpatorske sionistične vlade« in bo nadaljeval Džihad za osvoboditev Jeruzalema. Iran Palestince podpira moralno pa tudi finančno, saj iranski prispevki predstavljajo ključno podporo Hamasovi vladi, ki je zaradi ameriškega bojkota in delne ukinitve mednarodne pomoči finančno povsem na psu, gospodarsko stanje v Palestini pa prihaja v vedno večjo krizo.
Pomoči pa ameriška vlada ne odreka Indiji, pa čeprav na enem najbolj spornih področij mednarodnega sodelovanja. Indiji je namreč obljubila dostop do svoje jedrske tehnologije in uvoz jedrskega materiala – seveda le za civilne namene. Pri tem ameriške administracije ne moti, da Indija ni podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. V zameno bo Indija dovolila inšpektorjem nadzor nad svojimi civilnimi jedrskimi reaktorji. Seveda pa dogovor izključuje nadzor nad jedrskimi obrati za vojaške namene.
Vojaška hunta, ki je prevzela oblast na Fidžiju, se sooča z nevarnostjo mednarodnega bojkota, saj je na mizi predlog, da se Fidžiju suspendira članstvo v Commonwealthu. To bo v bistvu že tretji suspenz države, ki je bila po državnih udarih leta 87 in 2000 že izključena. Novo nastavljeni predsednik vlade Jona Senilagakali je sicer priznal, da je bil prevzem oblasti nelegalen, toda volitev ne namerava izpeljati vsaj še dve leti. Cerkveni in plemenski voditelji so državni udar obsodili kot manifestacijo mračnih sil v družbi, toda večjih demonstracij in pozivov k odstopu še ni bilo.
Navkljub stalnim pozivom k zaprtju ameriške vojaške baze v Guantanamu na Kubi, kjer je še vedno brez obtožnice zaprtih okoli 430 ljudi, se ameriška vojska ne da. Namesto tega je zgradila nov strogo varovan zapor. Domnevno je nova zgradba namenjena izboljšanju kakovosti življenja zapornikov. Sicer načrtovane skupne rekreacijske prostore so zaradi varnosti razdelili v zabojnike za vsakega posameznega zapornika, da bi popolnoma omejili kontakte med njimi, so pa v zgradbi namestili klimatski sistem. Kratenje osnovnih človekovih pravic je seveda lažje prenašati v prijetno klimatizirani celici.
Letošnji dan človekovih pravic se ima slaviti to nedeljo, da pa ne bi zapadli v medijsko mrtvilo, so številne organizacije že danes pričele s praznovanjem. Ob tej priliki je ŠKUC LL predstavil delo na področju odpravljanja neenakosti in diskriminacije gejev in lezbijk na delovnem mestu. Več nam je povedala dr. Tatjana Greif:
//////////////////////////////////////////////////////////
Ob dnevu človekovih pravic sta Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov pred parlamentom organizirala mirno manifestacijo. Več nam je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov, Dušan Semolič:
//////////////////////////////////////////////////////////
ODPOVED: Današnji OFF je napletla Maja.
Komentarji
komentiraj >>