Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ne u formi OFF (3949 bralcev)
Torek, 12. 12. 2006
tomazza



Teksas ni zgolj ameriška zvezna država, v kateri se je zaredil republikanski klan aktualnega predsednika Bele hiše. Ker je znano, kako zelo so tam tudi navdušeni nad streljanjem oziroma lovom na živali, prav iz Teksasa prihajajo tudi nove zakonodajne smernice, ki naj bi do leta 2008 lov na živali s strelnim orožjem omogočile tudi uradno diagnozirano slepim ljudem.

Zakonski predlog, s katerim bo lov na živali uradno dovoljen in omogočen tudi slepim, je v zakonodajno proceduro vložil republikanec Edmudn Kuempel. Slepci v Teksasu naj bi sicer na živali lahko streljali s pomočjo laserskih merilnikov in močnih reflektorjev, ki so do sedaj v imenu tako imenovanega lovskega fairplaya tudi v Teksasu prepovedani. Svetlobne priprave, zaradi katerih živali nepremično obstojijo, pa naj bi bile še naprej prepovedane za vse, ki svoje slepote ne bi mogli dokazati z uradnim potrdilom.

Teksaška zakonodaja sicer že sedaj streljanje omogoča tudi slepim kavbojem. Toda zgolj v spremstvu druge osebe z normalnim vidom. Da pa naj bi po novem živali s strelnim orožjem lahko lovili tudi slepi, pa se republikanskemu predlagatelju Kuempelu zdi naravnost sijajno, saj naj bi s tem zabava lova postala dostopna za še več ljudi. Svašta.

Poslušate do teksaškega umevanja lovske zabave in svobode na prosto rabo strelnega orožja skeptični Off program Radia Študent!


Postavljanje premierja Izraela Ehumta Olmerta z javno skrivnostjo, izraelskim arzenalom jedrskega orožja, ki si ga je privoščil včeraj na obisku pri Angeli Merkel v Berlinu, gotovo ne bo prispevalo k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Olmertovo hvalisanje je sicer že nemudoma zanikal njegov tiskovni predstavnik, iz ust ministra za infrastrukturo pa je prišel poziv k molku glede jedrskih sposobnosti Izraela. Uradno Izrael tako še naprej ne priznava, da ima jedrsko orožje, neuradno pa se ve, da naj bi premogel kakih 200 jedrskih bojnih konic.

Bolj s konvencionalnim strelnim orožjem pa se še naprej spopadajo privrženci Hamasa in Fataha v Gazi. Povod za tokratne spopade naj bi bila sicer usmrtitev treh sinov Bahe Balousheha, vodje varnosti v mestu Khan Younis in privrženca Fataha, ki je v 90-ih pomagal začasno zatreti prav politične ambicije Hamasa. K umiritvi razmer ni pripomoglo niti dejstvo, da sta ponedeljkov pokol obsodila tako Hamas kot Fatah. Bo pa 1,3 milijona Palestincem vsaj do konca marca ostal dostop do vode, zdravstvenih storitev in zasilnih higijenskih razmer, ki jim ga bo s finančno pomočjo še naprej mimo vlade Hamasa omogočala Evropska unija.

Vse bolj pa so z ustavno legitimnostjo prozahodne vlade premiera Fuada Siniore nezadovoljni šiiti in kristjani v Libanonu. Javnomnenjski podatki sicer kažejo, da se za novo vlado narodne, pravzaprav pa verske enotnosti zavzema skoraj tri četrtine Libanoncev. Tudi več sto tisoč protestnikov šiitskega gibanja Hezbolah je od minulega tedna na ulicah Beirute, ki je posledično popolnoma paralizirana. Za vsak primer jih je za sovražnike Libanona iz Washingtona že označila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice.

Ne glede na to, da pa je prav Condoleezza Rice po lastnih besedah ponosna, da je sodelovala v strmoglavljenju režima na smrt z obešanjem obsojenega Sadama Huseina, pa javnomnenjske raziskave niso naklonjene vladavini predsednika Georga Busha mlajšega. Američani so glede Iraka pesimistični, kar 62 odstotkov pa jih je prepričanih, da je bil vojaški poseg napačna odločitev. Podatki so še bolj vznemirljivi, če upoštevamo, da toliko Američanov ni nasprotovalo niti vojni v Vietnamu.

Da bo počasi o dejanskih razmerah v Iraku potegnilo tudi povprečnemu Američanu, pa še naprej skrbijo iraški uporniki. V dveh bombnih napadih na glavnem trgu v Bagdadu je bilo ob življenje najmanj 57 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 151. Drugi dve bombi, ki sta nedaleč stran eksplodirali poldrugo uro kasneje, pa sta zgolj ranili dva policista in sedem civilistov.

Nič kaj drugače ni niti v Afganistanu. Koalicijske sile naj bi sicer na vzhodu države ubile 4 talibane in tudi 13-letno deklico. Na povračilni ukrep pa ni bilo potrebno prav dolgo čakati. V samomorilskem napadu v pisarni guvernerja province Helmand je v zrak odletelo 6 ljudi, ne pa tudi sam guverner, ki je že večkrat kritiziral koalicijske sile zaradi popuščanja talibanskim upornikom.

Svoj prav pa je Evropski uniji dokazala uporna Rusija, ki je s 1. januarjem napovedala prepoved uvoza mesnih in mlečnih izdelkov iz Evropske unije zaradi pomanjkljivih sanitarnih in zdravstvenih standardov Romunije in Bolgarije. Da pa ruske trditve le niso bile tako zelo iz trte izvite, potrjuje novica, da se je za prepoved izvoza mleka in mesa v druge člance Unije ter v tretje države odločila tudi Evropska komisija. Ni pa še znano, ali bo to prepričalo Rusijo, da bo popustila in omilila prepoved uvoza iz celotnega območja Evropske unije.

Ne zdravje živali pač pa zdravje ljudi pa je na tapeti v domačem Državnem zboru, v katerem je vse očitke iz interpelacije kategorično zavrnil domači minister Andrej Bručan. Pomagal si je tudi z javnomnenjskimi podatki, prepričan pa je, da se v razpadajočem slovenskem javnem zdravstvenem sistemu ne dogaja nič napačnega. Če pa bo koalicijska večina v državnem zboru rešila tudi njegovo ministrsko rit, pa bo dokončno znano jutri.

So pa na ministra za javno upravo Gregorja Viranta pritisnili v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja. Po neuradnih podatkih uspešno. Šlo pa je za zakon o sistemu plač v javnem sektorju in novo kolektivno pogodbo. Med javne delavce sicer sodijo tudi med domačo javnostjo te dni tako zelo nepriljubljeni policisti. Da pa se ukvarjajo tudi s preventivnimi dejavnostmi, pa potrjuje sporočilo za javnost, ki je prišlo iz Policijske uprave Kranj. Več nam bo povedal Boštjan Omerzel:

//////////////////////////////////////

Svojo dejavnost pa na varstvo okolja širijo tudi v Združenju štorklja. Zakaj že nam bo povedala vodja projektov Mojca Furst.

/////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>