Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Psihiatrizacija človekovih pravic na Slovenskem (3583 bralcev)
Sreda, 20. 12. 2006
tomazza



Državni zbor bo šele tam enkrat pozno popoldne z dvigom rok pritrdil ali zavrnil predlog predsednika države Janeza Drnovška, da je kandidatka za novo varuhinjo človekovih pravic, ki naj bi za nov šestletni mandat nasledila sedanjega omudsmana Matjaža Hanžka, Zdenka Čebašek Travnik. Kandidatka, ki je, kot je v obrazložitvi predloga zapisal urad predsednika Drnovška, pri svojem delu pokazala izreden občutek za človeka, pa je po poklicu psihiatrinja, še bolj natančno pa pomočnica strokovnega direktorja za izobraževalno dejavnost na Psihiatrični kliniki v Ljubljani in nacionalna koordinatorka Svetovne zdravstvene organizacije za področje škodljive rabe alkohola. Že vnaprej je sicer popolnoma jasno, da bodo za kandidatko, če bo seveda še to popoldne z dvigom najmanj dveh tretjin poslanskih rok tudi izvoljena za novo varuhinjo človekovih pravic, čevlji njenega predhodnika preveliki. Toda dosti bolj usodnega pomena za prihodnje varovanje človekovih pravic na Slovenskem je dejstvo, da pa je predsednik Drnovšek na ta položaj tokrat predlaga psihiatrinjo.

Psihiatrija je sicer medicinska veda, ki se ukvarja z ugotavljanjem in zdravljenjem duševnih ter vedenjskih motenj. Psihiater pa zdravnik, ki ugotavlja bolezen ali motnjo, postavi diagnozo ter nato ustrezno zdravi z zdravili in osnovnimi psihoterapevtskimi principi. Vse to pa niti na prvi pogled nima kaj veliko skupnega z osnovnimi človekovimi pravicami, pač pa predvsem s hospitalizacijo ali zgolj diagnoziranjem ne ljudi, pač pa pacientov.

V intervjuju za nacionalno tiskovno agencijo sicer celo predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj meni, da pa Slovenija je pravna država, v kateri je potrebno predvsem posameznikom zagotoviti čimbolj učinkovite mehanizme varstva človekovih pravic ter nenazadnje tudi spoštovati njihove odločitve. Toda v istem intervjuju sam sebe, če že ne popolnoma postavi na laž, pa vsaj zrelativizira, s trditvijo, da je vsaka neizpolnjena odločba ustavnega sodišča s strani zakonodajne ali izvršilne oblasti kršitev načela delitve oblasti in kršitev pravne države. Da Slovenija le ni tako zelo pravna država pa predsednik Ustavnega sodišča Janez Čebulj povsem prostodušno prizna, ko našteje štiri neizpolnjene odločbe ustavnega sodišča. Med njimi pa ob izbrisanih, delitvi Mestne občine Koper in neimenovanem romskem svetniku v občini Grosuplje posebej izpostavlja tudi neizpolnjeno odločbo iz leta 2003, ki se nanaša na prisilno pridržanje oseb na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic.

Če pa je eno od področij, na katerem država Slovenija sistematično krši načelo delitve oblasti in načela pravne države, tudi varovanje človekovih pravic prisilno pridržanih oseb na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic, pa je dejstvo, da je predsednik republike Janez Drnovšek kot kandidatko za varuhinjo človekovih pravic predlagal prav psihiatrinjo Zdenko Čebašek Travnik, ki med drugim tudi sama prihaja iz ene takšnih ustanov, Psihiatrične klinike v Ljubljani, vsaj nekoliko nenavadno. Nadalje pa je vsaj nekoliko nenevadno, če že ne popolnoma bizarno, pa potemtakem izzveni tudi nadaljnja obrazložitev. In sicer, da ima kandidatka izostren pogled na problematikov odnosov med moralo in pravom, pragmatičnim in vsebinskim, pravičnim in krivičnim ter posameznikom in družbo.

Toda poslanci državnega zbora se med razpravo in glasovanjem o kandidaturi Zdenke Čebašek Travnik za novo varuhinjo človekovih pravic z dejstvom, kaj da pomeni kandidatura psihiatrinje za prihodnje varovanje človekovih pravic na Slovenskem, če pa se te sistematično kršijo ljudem na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic, gotovo ne bodo kaj prida ukvarjali. Končni glasovalni rezultat bo namreč odvisen od popoldanskega dogajanja v državnozborskem zakulisju. Ve sicer se, tako so vsaj javno napovedali, da ima psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik kot kandidatka za varuhinjo človekovih pravic zagotovljeno podporo Socialnih in Liberalnih demokratov, Slovenske ljudske stranke in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Skupaj naj bi torej imela deklarativno zagotovljenih 44 poslanskih glasov.

Ali bo torej to popoldne psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik in zagrizena borka zoper tvegano oziroma nevarno rabo alkohola, tudi dejansko izvoljena, bo odvisno, kako bodo glasovale poslanske roke iz dveh predsedniku vlade najbolj zvesto-slepo podrejenih poslanskih skupin - Slovenskih demokratov in Nove Slovenije. Smešno sicer je, da so iz obeh suvereno napovedali, da se jim pa le zdi, da kandidatka ni najbolj primerna. Zakaj sicer niso povedali, so pa še bolj klišejsko dodali, da pa bodo poslanci največjih strank aktualne koalicije Janeza Janše glasovali vsak po svoji vesti. Kar je res za lase privlečeno, saj praksa vladanja, ki smo ji priča na polovici njihovega mandata suvereno potrjuje, da kaj takega kot je poslanska vest v domači državnozborski politiki pač ne obstaja.

Zato bi bila morebitna popoldanska izvolitev kandidatke za novo varuhinjo človekovih pravic, psihiatrinje Zdenke Čebašek Travnik, gotovo prvovrstno politično presenečenje. Težko je namreč verjeti, da pa bi si Janez Janša lahko dovolil, da se kaj takega, kot je izvolitev - glede na dosedanjo prakso delovanja sedanjega ombdusmana Matjaža Hanžka – trna v peti domači zakonodajni in izvršni veji oblasti, zgodi mimo njegove volje. Zato prve varuhinje človekovih pravic najverjetneje to popoldne res še ne bomo dočakali. Če pa slučajno da, potem pa nemara drži, da se je tega, da pa bi človekove pravice na Slovenskem v prihodnje lahko varovala psihiatrinja, za katero so že po poklicni deformaciji ljudje predvsem pacienti, domislil prav Janez Janša.

Gotovo pa bi lahko z velikim zanimanjem popoldansko glasovanje o kandidatki za novo ombudsmanko spremljalo vsaj 173 tisoč domačih oseb, ki so odvisne od alkohola. Če bi imeli televizijo, bi si prenos glasovanja gotovo želeli ogledati tudi vsi tisti, ki se jih prisilno zadržuje na zaprtih oddelkih psihiatričnih ustanov. Trepetamo lahko tudi vsi drugi odvisniki, pa naj bo od drog, cigaret, kave ali česar koli že drugega. Če bo namreč za prihodnjo ombudsmanko v Sloveniji potrjena prav psihiatrinja, bomo vsi mi predvsem pacienti, in šele potem ljudje, upravičeni do človekovih pravic.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s psihiatrizacijo človekovih pravic na Slovenskem v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Psihiatrizacija človekovih pravic na Slovenskem
psihoPAT [22/12/2006]

Institucionalizacija je na delu očitno tudi na Radiu študent. Logika, da psihijatrinja ne more zastopati človekovih pravic, nas v skrajnosti (sledeč liniji avtorjeve argumentacije) privede do sklepa, da se bo za predsednika države treba šolati - kjer drugje kot v šoli za predsednike. Nobene neposredne korelacije med zaprtimi oddelki in dejstvom, da je ZČT psihijatrinja, avtor ne ponudi (čeprav se strinjam, da nikoli ni skozi rešetke kričala o njih nepravičnosti). Drugič. Zakaj neki bi Janša nasprotoval izvolitvi varuhinje, ki komaj uspe prebrati zaprisego pred državnim zborom? In zakaj bi stal za odločitvijo njene kandidature, če je praksa lepo pokazala, da je demontaža avtoritete takih pozicij dosti lažje početje, sploh zdaj, ko je kričeča nomanklatura prišla do velike večine vzvodov oblasti. Ali smo bili priča zamenjavi na čelu protikorupcijski komisije? Ne, bili pa smo priča njeni delegitimaciji, ki vodi v postopno samoukinitev. Čevlje bi sam zaenkrat še pustil na miru. Lahko da bejba nosi špičake.
odgovori >>

Re: Psihiatrizacija človekovih pravic na Slovenskem
Medard [21/12/2006]

Imenitna refleksija Tomaž, res scarry zadeva, ti Slovenci so res neverjetni. Pravzaprav se nekako ujema z njihovim miselnim imaginarijem. Očitno, da del prebivalstva potrebuje psihiatra, ne varuha človekovih pravic. Morda je tako razmišljal doktor Drnovšek. To, da je psihiater, oziroma psihiatrinja postala varuhinja človekovih pravic, je res zaskrkljujoče, ker kot si dejal je psihiatrija po naravi institucija, ki jih krši. Psihiatrična klinika je totalna institucija, institucija nadzora, ki je kot taka zavezana avtoritarnosti, ne demokraciji. To celo mora biti, če ne bi bila psihiatrija, ne glede na poskuse njene humanizacije. Ta humanizacija je sploh grozljiva. Kakšna bo torej potem varuhinja? Res zaksbljuje, stršljo deluje izbor predsednika republike. Zaskrbljujoč je za nadaljen razvoj demokracije v tej državi. V času pogromov vaških straž Slovenci potrebujejo res psihiatre, toda vprašanje, da slednje tudi kot varuhe človekovih pravic. Res zaskbljujoče, a nekako razumljivo za tukajšnji kulturni miselni horizont. Še naprej bo treba prehajati umetne namišljene konstruke do dokončne emancipacije. Lep pozdrav Tomaž Medard
odgovori >>