Okrepljena ali oslabljena, kakor za koga, je Evropska Unija zakorakala v 50 leto svojega obstoja s približno 30 milijoni novih državljanov, slabima dvema milijonoma novih članov monetarne unije, in polna optimističnih načrtov za prihodnost. Novoletno pokanje petard, raket in šampanjcev je pospremilo pokanje evrovoditeljev, od zadovoljstva in ponosa nad dosedanjim delom, saj v prazničnem času ne gre kvariti vzdušja z izpostavljanjem pomanjkljivosti ali opozarjanjem na krize, ki se napovedujejo v prihodnosti.
Finale romunske in bolgarske evroodisejade, ki se je zaključila s kompromisnim a uradno vseeno polnopravnim članstvom v Uniji, sta državi proslavili kot dan zgodovinske pravice. Medtem ko je bulgarski predsednik Parvanov trenutek vstopa opisal kot božanski, predsednik Romunije Traian Basescu ni zaostajal z vzhičenimi parolami o sreči in radosti, ki prihodnje generacije čakata na koncu prepotovane poti. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je vstop 26. in 27. članice označil za dokončen padec berlinskega zidu in konec delitve Evrope. Toliko o znanju geografije evropskih komisarjev.
S prvim januarjem pa se za prebivalce obeh vzhodno-balkanskih držav ni kaj dosti spremenilo. Njihovega vstopa v EU ne kazijo samo omejitve prostega prehoda delovne sile, kar je za večino navadnih državljanov dosti pomebneje od prostega pretoka blaga, storitev in kapitala, temveč tudi obljube striktnega nadzora ali monitoringa, ki ga EU obljublja v prihodnjih letih. Ob vsej vznesenosti ob razširitvi Unije je namreč celo evrobirokratom jasno, da državi še zdaleč ne zadovoljujeta minimalnih standardov na področjih korupcije in boja proti organiziranemu kriminalu niti na širšem področju funkcioniranja državnih institucij, ki naj bi po novem upravljale tudi s precejšnjimi vsotami evropskega denarja.
Državama z BDP-jem v višini približno tretjine evropskega povprečja grožnja ukinitve te pomoči seveda predstavlja glavno motivacijo za napredek. Hkrati je nizka stopnja gospodarske razvitosti glavni vir strahov pred navalom romunskih in bolgarskih imigrantov, zaradi česar je večina članic omejila njihov vstop na trg delovne sile z izjemo Finske in Švedske od starih članic in osmih novih članic, med njimi Slovenije. Romunija in Bolgarija ukrepe komentirata kot nepotrebne, razlog pa je kar se da eleganten: večina državljanov, ki je nameravala emigrirati v te države je to tako ali tako že storila ilegalno.
Tako kot je širitev Evropske unije prikrajšala meščane nemškega mesta Kleinmascheid, ki se je dobri dve leti in pol kitilo z naslovom geografskega središča Unije, so podobno vznejevoljeni prebivalci francoske vasice Montreuillon, ki je s slovenskim prevzemom evra izgubila svojo glavno turistično atrakcijo - sedaj namreč ni več geografsko središče evroobmočja. Slovenski prehod na evrovaluto je stekel bolj ali manj neproblematično, sicer pa z rekordnim navalom bančnih komitentov, kjer banke zaznavajo do štirikrat večje obremenitve, medtem ko delujejo dobre štiri petine bankomatov. Tržni inšpektorji so na terenu in vljudno opozarjajo trgovce, ki ne želijo sprejemati večjih bankovcev.
Ob vsesplošnem zadovoljstvu slovenskih financarjev, je minister Bajuk le priznal, da so si tik pred prehodom na Banki Slovenije nostalgično ogledovali tolarske bankovce, kako so lepi. Glede podražitev pa je po Bajukovo rešitev povsem jasna: “Če bodo cene previsoke, enostavno ne bomo kupovali.” Ni kaj, doktorat iz ekonomije le ni kar tako. Na seznamu največjih podražitev blaga in storitev, ki ga vodi Zveza potrošnikov Slovenije, so se med 18 največjimi porasti cen znašli kar štirje bureki. Domnevno je v ozadju podražitev cen surovin.
Ko smo že pri ceni energetskih substanc, se je Evropska unija za las izognila krizi z dobavo zemeljskega plina, ki jo je obetal spor med Rusijo in Belorusijo, a se je le razrešil dve minuti pred začetkom leta. Belorusija si je izpogajala le podvojitev cen za razliko od štirikratne cene, ki jo je zahteval ruski dobavitelj Gazprom. Tako so si ob rahlo skrhanem prijateljstvu med Belorusijo in Rusijo evropski plino-kurilci oddahnili ob neprijetnih spominih na podobno krizo, ki je lansko leto prekinila dobavo ruskega plina čez Ukrajino.
Tik po preprečeni zemeljsko-plinski krizi je predsedovanje Evropske unije prevzela Nemčija in takoj napovedala dolgoročno energetsko politiko, ki naj bi zmanjšala odvisnost Evrope od ruske muhavosti a hkrati ohranila in poglobila sodelovanje s to državo. Ključna naloga nemškega predsedovanja pa bo oživitev ustavne pogodbe, ki je po referendumskih zavrnitvah v Franciji in na Nizozemskem pristala v slepi ulici. Brez nje ostaja institucionalna reforma Evropske Unije zamrznjena, hkrati pa je onemogočena nadaljna širitev zveze, četudi bi potencialne kandidatke presegale standarde po katerih sta ravnokar vstopili Romunija in Bolgarija. Z nemškim predsedstvom se v EU ponovno uvaja koncept trojk, v kateri sta sedaj poleg Nemčije tudi Portugalska in Slovenija, ki ima predsedovanje prevzeti naslednje leto. Ti eno in pol letni mandati so predvsem namenjeni večji konsistentnosti evropskih politik in pa seveda uvajanju najmlajših članic v umetnosti vladanja Uniji.
Z novim letom v veljavo stopa tudi šestletni proračun oziroma finančna perspektiva Unije. Kot smo že navajeni je največji, 40-odstotni del 860 milijard težkega budžeta namenjen skupni evropski politiki, na tesnem drugem mestu pa je evropska kohezijska politika. Krepitev vloge EU v sevtu bo stala toliko kot evropska birokracija, oboje po 50 milijard evrov.
Praznovanje evropskega leta enakih možnosti za vse se je začelo nadvse spodbudno s podražitvijo schengenskega vizuma za dobrih 70 odstotkov. Podražitev sicer ne velja za Srbijo, Makedonijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino, Albanijo in Moldavijo, za ostale pa bo vizum za kratkoročno bivanje po novem stal 60 evrov. Enake možnosti se seveda nanašajo samo na evropske državljane, kjer bo Evropska komisija v prihodnjem letu spodbujala kulturno raznolikost, strpnost ter odpravljanje stereotipov in diskriminacije. Čeprav seveda ne popolnoma, diskriminiacija, ki je institucionalizirana v pristopnih pogodbah novih članic in raznoraznih prehodnih obdobjih je popolnoma sprejemljiva.
Offropo je spisala Maja.
Komentarji
komentiraj >>