Nosnice evropskih potrošnikov kokaina žalujejo. Na mejnem prehodu Blace med Makedonijo in Kosovom so jih namreč makedonski carinski organi v nedeljo zjutraj prikrajšali za skoraj 500 kilogramov prvovrstnega venezuelskega kokaina. To je seveda največja količina belega prahu, ki so ga kdajkoli doslej javno odkrili v Makedoniji.
Venezuelski kokain je pred tem sicer preko luke Bar uspešno vstopil v Črno Goro, prečkal Kosovo, ni pa mu uspelo priti do Grčije, od koder bi naj romal na črne trge članic Evropske unije. Tam naj bi bilo to belo zlato vredno od 46 do 92 milijonov evrov. Da pa je do te dragocene najdbe sploh prišlo, pa so zaslužni prav evropski cariniki UNMIK na Kosovu.
Beli prah, derivat med južnoameriškimi ljudstvi tako zelo običajnih listov koke, je potoval s tovornjakom makedonskih registrskih tablic, skrit pa je bil v posodah, v katerih naj bi bile hladne akrilne barve. Prav zaradi tega razkritja pa je na hladnem že končalo več osumljencev iz Makedonije in vseh ostalih sosednjih držav. Da bi bil v zadevo vpleten tudi kakšen slovenski državljan, pa zaenkrat še ne poročajo. Toda domači trgovci z novci so se glede na poročila v zadnjem času tako ali tako specializirali ne za beli pač pa za rjavi prah – heroin.
Poslušate do prikrajšanih nosnic evropskih potrošnikov kokaina pravzaprav ravnodušen OFF Program Radia Študent!
Ameriška bojna letala so ponovno brez resolucije Varnostnega sveta raketirala vasi ob somalijski meji s Kenijo. Napad je bil sicer dogovorjen s somalijskimi oblastmi, gre pa za prvo ameriško agresijo po letu 1994, ko so marinci iz te afriške države pobrali šila in kopita. Ali so bile rakete uspešne in tudi dejansko pokončale kakega od članov afriške podružnice Al Kaide, ne poročajo, so pa terjale življenja najmanj 30 ljudi, med njimi tudi šestih članov neke družine na poročnem slavju. Ker pa so Američani pravzaprav prižgali zeleno luč za vojaško operacijo etiopske vojske v Somaliji in ker se vanjo že izkrcavajo prvi marinci, ameriška letala pa še naprej nadzirajo somalijski zračni prostor, se bodo napadi na zadnja oporišča islamistov gotovo nadaljevali.
Tudi na domačem terenu pa si v Beli hiši še naprej prizadevajo za nadzor nad domačim javnim mnenjem, ki mu gre pripisati spreobrnitev Georga Busha v bojevnika proti podnebnim spremembam. V tej pozitivni luči ga je po včerajšnjem svetu predstavil predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso. Republikanskemu javnemu mnenju pa je pritisk na drugi obali Združenih držav dvignil tudi kalifornijski guverner Arnold Schwarzeneger, ki je predlagal uvedbo splošnega zdravstvenega zavarovanja za vse prebivalce Kalifornije. S tem bi bilo do enakopravnih zdravstvenih storitev upravičenih tudi 6,5 milijona Kalifornijčanov, ki si jih do sedaj niso mogli privoščiti.
Slabše gre ameriškim okupatorjem nadzor v Iraku. Nov val nasilja je med drugim še spodbudila objava novih posnetkov zmasakriranih ostankov trupla likvidiranega Sadama Huseina. Posnetke, narejene s pomočjo telefona, lahko nekrofili izbrskate na spletnih straneh metacafe ali yotube.
Bo pa v prihodnjih okupatorskih operacijah lažje sodelovala Japonska, ki je prvič po drugi svetovni vojni ustanovila obrambno ministrstvo. To je že potrdil japonski premier Šinzo Abe, ki začenja turnejo v Evropi, saj je napovedal, da bo japonska vojska po novem igrala vidnejšo vlogo v svetu. Japoncev je najbolj strah severnokorejskega režima, da pa je potrebno PjongJang trdneje prijeti, pa bo Abe zagovarjal v Londonu, Berlinu, Bruslju in Parizu.
Ker pa je Nemčijo že vrsto let povsem upravičeno strah desničarskih skrajnežev, pa bo boj proti njim ena od glavnih prioritet nemškega predsedovanja Evropski uniji. Ministrica za pravosodje Brigite Zypries je napovedala, da se bo Berlin prizadeval, da bodo zanikanje holokavsta in ostala dejanja, sovražna do tujcev, kazensko preganjali po vsej Evropi. To bi sicer že zdavnaj lahko veljalo, toda do sedaj je veto pridno vlagala nemška soborka v drugi svetovni vojni – Italija. Uradno zaradi svobode govora, neuradno pa zaradi neofašistov v vladah Silvia Berlusconija. Prodijev Rim pa je že nakazal, da je sedaj pripravljen popustiti.
Polnomočno vlado je sedem mesecev po volitvah junija lani dobila tudi Češka. Za to je s podpisom in končno izpolnjeno ustavno dolžnostjo poskrbel češki predsednik Vaclav Klaus. Vlada naj bi bila desnosredinska, njen predsednik pa bo konservativni Mirek Topolanek. Zna pa se zgoditi, da bo bolj kratke sape, saj jo podpira natančno polovica 200-članskega in politično aritmetično na pol razdeljenega češkega parlamenta.
Vladna kriza pa se nadaljuje tudi v Avstriji, kjer se je končno za odstop ojunačil dosedanji avstrijski kancler in predsednik ljudske stranke Wolfgang Schuessel. Uradno je temu tako zaradi poraza stranke na lanskih oktobrskih volitvah. Svoj delež pa je prispevalo še dejstvo, da zanj ni bilo prostora v ministrski ekipi velike koalicije, o kateri se je včeraj ljudska stranka dogovorila s socialdemokratsko. Da v ljudski stranki res škripa, pa potrjuje še umik iz politike, ki ga je razglasil sedanji finančni minister Karl Heinz Grasser.
Da pa ne škripa v odnosih med Slovenijo in Italijo, pa bosta na skupnem srečanju poskušala dokazati zunanja ministra Dimitrij Rupel in Massimo D'Alema. Toda glede na to, da bo italijanski gost prvič po petih letih Slovenijo obiskal peš, mejo bo prečkal na trgu Evrope med obema Goricama, bo to bržkone dokaz, da so oblastniki nad zakoni, saj Slovenija pač še ni del Schengenskega območja. Ali to pomeni, da bo D'Alema v državo vstopil ilegalno, pa nam na domači Mladiki do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti.
Za nič manj kot pa za korupcijo je odločitev domače vlade, da lahko poleg policije in Slovenske vojske le še Avto moto zveza opravlja nujne helikopterske prevoze, razglasil predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. S tem je gotovo nekoliko pokvaril dan ministru za zdravje Andreju Bručanu, ki bi drugače ves sijoč moral pred televizijskimi kamerami razlagati zgolj o na seji Ekonomskega socialnega sveta uspešno usklajeni noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Za kaj gre, bo povedal Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov.
///////////////////////////////////////
Podporo ministru Bručanu, natančneje pa noveli zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, pa napovedujejo tudi v CINDI Slovenija. Zakaj že, nam bo povedala koordinatorica Dominika Novak Mlakar.
///////////////////////////////////////
Gotovo pa se bo kaka cigareta skadila na proslavi 65. obletnice Dražgoške bitke. Letošnje dogajanje Po stezah partizanske Jelovice povzema koordinator in predsednik organizacijskega odbora Zdravko Krvina.
///////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>