Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Prost vstop v Ljubljansko provinco (3624 bralcev)
Sreda, 10. 1. 2007
tomazza



Pravijo nam, da je obisk italijanskega zunanjega ministra Massima D'Alema zgodovinski, saj da je to prvi obisk kakega italijanskega zunanjega ministra po več kot petih letih. Še posebej zgodovinskega pomena pa naj bi bilo, da sta se D'Alema in njegov gostitelj zunanji minister Dimitrij Rupel na slovenski grudi prvič po petih letih uzrla prav na trgu med Goricama pred postajo Bohinjske železnice, kjer naj bi simbolično prečkala mejo, se še par minut kot na kaki reklami za zobno pasto smejala in se besno rokovala. Vse to so pridno zabeležila vsa domača trobila množičnega diskurza, nato pa sta se malodane roko pod roko sprehodila do Mestne občine Nova Gorica, kjer sta se, spet simbolično, srečala s predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. D'Alema si sicer danes slovenski politični vrh iz roke v roko podaja v Ljubljani, kam onstran meja nekdanje ljubljanske province pa se italijanski zunanji minister, ne glede na vso to zgodovinskost tega obiska, tokrat ne bo odpravil.

Ne glede na vso to zgovorno zgodovinskost in simboličnost pa ne moremo kar tako mimo dejstva, da je italijanski zunanji minister državno mejo prestopil mimo veljavne zakonodaje. Kako so sicer v državo vstopili predstavniki domače manjšine iz Italije ne poročajo, ker pa v majhni in do interesov iz Rima že od osamosvojitve bolj pohlevni domovini še pač nismo uveljavili Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, tovrstnega, pa čeprav simboličnega prehajanja državne meje, zakonodaja zaenkrat tudi vsem drugim državljanom pač še ne omogoča.

Zakon o nadzoru državne meje je namreč povsem nedvoumen. Ker Slovenija še ni del Schengenskega območja, to bi naj kljub zamudam pri uvajanju enotnega nadzorno-informacijskega sistema postali vsaj šele čez kako leto, nima tudi notranjih meja z drugimi članicami Evropske Unije. Le-te pa se bodo lahko prestopale brez mejne kontrole kadarkoli in na kateremkoli mestu, kot to določa 15. člen, v katerem je že urejeno bodoče prosto prestopanje notranjih meja z Italijo in Avstrijo, ter slej kot prej tudi z Madžarsko. Organ, ki je seveda po taisti zakonodaji pristojen za nadzor državne meje, je policija. Toda o kakih policijskih ukrepih pri tem simboličnem prestopanju meje, pri katerem bi lahko pri italijanskem zunanjem ministru Massimu D'Alemi ta tudi na trgu med Goricama navzoči organ opravil mejno kontrolo in ga, ker je prestopil državno mejo izven mejnega prehoda, že zgolj kot fizično osebo kaznovala z najmanj nekaj več kot 400 evri denarne kazni, kolikor znese določena kazen že skoraj povsem nekdanjih 100 tisoč slovenskih tolarjev, tokrat pač ni bilo slišati.

Kljub prijazno zastavljenemu zaprosilu za pojasnilo, po kakšni pravni podlagi je bil ta simbolični prehod meje sploh mogoč in ali je policija kako ukrepala, so se zaenkrat v policiji zavili v molk. O tem ni moč nič videti, slišati ali brati tudi v nad vso to zgodovinskostjo vzhičenih domačih trobilih množičnega diskurza. Sam dogodek je sicer zgolj dokaz, da pred zakoni vsi pač nismo enaki, ampak da so eni vedno bolj enaki kot drugi, kar sicer s svojo oblastniško prakso že vse od osamosvojitve naprej redno dokazuje prav gostitelj, domači zunanji minister Dimitrij Rupel. Da pa lahko zgodovinskost tega simboličnega prestopa državne meje na trgu med Goricama vidimo tudi obrnjeno, ne v prihodnost, ko naj bi bilo tovrstno prestopanje prihodnje notranje meje med Slovenijo in Italijo mogoče, pač pa v preteklost, ko je bilo to med triletno italijansko okupacijo in priključitvijo Ljubljanske province italijanskemu kraljevstvu že mogoče, pa potrjuje dogajanje v njenem nekdanjem upravnem in političnemu središču.

Massimo D'Alema se je v Ljubljani dopoldne oglasil pri predsedniku Državnega zbora Francetu Cukjatiju in predsedniku odbora za zunanjo politiko Jožefu Jerovšku. Takoj zatem so sledili uradni pogovori z Dimitrijem Ruplom. Opoldne si je roke stresal še s predsednikom vlade Janezom Janšo. Zatem pa ga je sprejel še predsednik te republike z malim r, Janez Drnovšek. Teme pogovorov pa ne glede na to samooklicano levosredinsko vlado Romana Prodija, v imenu katere je Rupla pravzaprav tudi obiskal D'Alema, pa ostajajo predvidljivo iste.

Zaščitni zakon za slovensko manjšino bo uresničen čimprej, pa karkoli že to pomeni. Da tudi domače mlačno nasprotovanje izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ne šteje kaj dosti, pove napoved D'Alema, da bosta vladi sodelovali tudi na tem področju, ne pa, da do izgradnje tudi dejansko ne bo prišlo, če pa terminale predvidevajo že prav vsi zemljevidi prihodnje trase plinovoda Modri potok, ki bi naj ruski plin od Črnega morja preko Bolgarije, Srbije, Hrvaške in Slovenije pripeljal do severa Italije. Ne glede na to, da je bil Rupel javno mnenja, da je za Slovenijo vprašanje optantov zaključeno, ga je D'Alema na realna tla, torej da temu le še ni povsem tako, postavil z besedami, da pa namerava Rim to delikatno vprašanje rešiti bolj kompleksno in v zaenkrat še neprižgani novi luči.

Je pa gostitelju ministru Ruplu in s tem vladi Janeza Janše domačnost in prisiljeno prijaznost tokratnega zgodovinskega obiska, pravzaprav pa prostega vstopa do nekdanjega upravnega središča Ljubljanske province, nekoliko pokvarila skupina poslancev, ki je priložnost izkoristila, da je D'Alemi vročila pobudo za vrnitev 97 evidentiranih umetnin, ki so bile iz Slovenije v trajno italijansko hrambo odtujene ob začetku druge svetovne vojne. Poslanski brutusi tokrat prihajajo tako iz opozicije kot pozicije. Med njimi ne manjka celo poslancev iz največje državnozborske stranke – Slovenskih demokratov. Prav s to pobudo pa se je zgodovinskost tokratnega obiska italijanskega zunanjega ministra namesto v prihodnost še bolj dokončno obrnila prav v preteklost.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s prostim vstopom italijanskega zunanjega ministra Massima D'Aleme v Ljubljansko provinco v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>

Korespondenca s policijo:
tomazza [11/01/2007]

Prošnja za pojasnilo: Ministra za zunanje zadeve Slovenije in Italije sta včeraj simbolično prečkala mejo med Novo Gorico in Gorico na skupnem trgu pred postajo Bohinjske železnice. Nato pa sta se odpravila na Mestno občino Nova Gorica. Ker Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji še ni uveljavljena, nas zanima, kako je bil tak prehod meje med Slovenijo in Italijo sploh mogoč, oziroma ali je policija v zvezi s tem opravile kakšne postopke? Odgovor: Spoštovani, glede na vprašanje, ki ste ga zastavili v zvezi prehoda državne meje, s strani zunanjih ministrov R Slovenije in R Italije, vas obveščamo, da je Policijska uprava Nova Gorica, na podlagi vloge, ki jo je podal Protokol RS, izdala odločbo, na podlagi 19. člena Zakona o nadzoru državne meje, o ustanovitvi začasnega mejnega prehoda. Tako je bil prehod državne meje zakonit in mogoč. Lep pozdrav, Simon Justin Policijska uprava Nova Gorica
odgovori >>