NAPOVEDNIK
Rimskokatoliška država Vatikan, kjer je bog najbolj doma, očitno postaja tudi raj za male roparje, saj statistično – ampak samo statistično, ne pa dejansko - beležijo najvišjo stopnjo kriminala na prebivalca. Predvsem gre za majhne tatvine romarjev, ki jih božji navdah ne zadrži pred tem, da kakšni gospe sunejo torbico ali pa komu izmaknejo denarnico iz žepa. Po besedah generalnega tožilca v Vatikanu Nicole Picardija bi se morala ta mala državica zaradi najvišjega števila kaznivih dejanj na svetu priključiti schengenskemu območju, kar bi vatikanskim oblastem olajšalo izmenjavo informacij za boj proti kriminalu.
Roko na srce, kakšen zares nevaren kriminal ne preti Vatikanu s strani turistov in romarjev, je pa vprašljivo, če si Vatikan želi vstopiti v Schengen predvsem zaradi sebe samega. Saj so mafijske združbe, ki jih v Italiji ne manjka, vedno rade zahajale v cerkev, prav tako pa je Vatikan skop pri informacijah, ko je treba sodišču razkriti kakšno neprijetno afero cerkvenega dostojanstvenika. Torej, Picardi bi se moral najprej zazreti v notranje strukure Vatikana in počistiti pred lastnim pragom, šele nato pa bi se bilo smotrno ukvarjati z malimi roparji.
OFF PROGRAM
Pakistanska vojska je uničila tri vojaške centre Al kaide v pokrajini Južni Waziristan, ki se nahaja blizu meje z Afganistanom. Po besedah generala Šaukata Sultana naj bi v napadu izgubilo življenje okoli 30 pripadnikov Al Kaide. Večina pakistansko-afganistanske meje je še vedno pod kontrolo Al-Kaide, kar gre v nos Združenim državam Amerike, ker po ameriški invaziji Afganistan ostaja zelo nemirna država. Povejmo, da je Pakistan napad izvedel ravno zdaj, ko je na obisku v Kabulu ameriški obrambni minister Robert Gates. Pakistan se namreč bori za naklonjenost Združenim državam, saj hočejo dokazati, da ne podpirajo islamskega uporništva nasproti ameriški invaziji, kar bi tamkajšnji politiki prineslo gospodarsko korist in večjo legitimnost posedovanja jedrskega orožja.
V sosednjem Iraku pa je po poročilu Združenih narodov v letu 2006 izgubilo življenje kar 35.000 civilistov in ne 12.000, kot so ocenjevale iraške oblasti. Za Združene države Amerike bi bilo seveda bolje, če bi držalo poročilo iraške vlade, a kot zaenkrat kaže, verjetno število mrtvih civilistov v letu 2007 ne bo nič manjše, saj predsednik Amerike Georg Bush s svojo politiko razmere v Iraku le zaostruje. Povejmo še, da se v iraških zaporih nahaja 24.000 ljudi brez obtožnice. Od tega jih je 14.447 zaprtih v zaporih multinacionalnih sil.
Varnostne sile Gvineje so se spopadle z stavkajočimi sindikati, ker so slednji začeli zažigati avte in blokirati ulice po tem, ko je oblast prepovedala javne shode. Sindikati sicer štrajkajo že šest dni, razlog za to pa so preveliki življenski stroški in pa dejstvo, da je predsednik Lansana Conte pred kratkim pomilostil najbogatejšga človeka Gvineje Mamadou Sylla in bivšega ministra Foda Soumaha, ki sta bila obsojena zaradi korupcije. Sindikati so povedali, da se ne bodo umaknili z ulic, dokler Sylla in Soumaha ne bosta nazaj za rešetkami, prav tako pa se stopnjujejo pozivi k odstopu Conta.
Evropska unija se bo s Kitajsko pogajala za nov strateški sporazum, zaradi česar se v najbolj obljudeni deželi mudi evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner. Pri pogajanjih naj bi šlo za vsestranski sporazum, ki bo menda poleg gospodarstva zajemal tudi človekove pravice in druge teme, ki so trn v peti Kitajski. V Bruslju pa so zagotovili, da ena tema zagotovo ne bo na urniku, in sicer možnosti za odpravo embarga na prodajo orožja Kitajski. Embargo je v veljavi od leta 1989, ko je prišlo do nasilnih zadušitev protestov v Pekingu. Za ohranitev embarga pa se najbolj zavzema Japonska, ki misli, da bi to destabiliziralo azijsko regijo. Vendar pa je ključni razlog verjetno v tem, da je Kitajska njena stara sovražnica, medtem ko ima Japonska od druge svetovne vojne naprej omejen vojaški program.
Pritisk na tuje naftne korporacije se stopnjuje v Latinski Ameriki, kjer se je sedaj tudi Honduras odločil imeti večjo vlogo pri naftni industriji, medtem ko so pogajanja med Venezuelo in naftnimi multikorporacijami padla v vodo. V Venezueli je pritisk na naftne firme sicer del Chavezovega plana nacionalizacije, medtem ko naj Honduras ne bi imel namena nacionalizacije, ampak je izvedel samo trenutno zasedbo naftnih rezerv, dokler Conoco Phillips ne bo prodajal nafte po nižji ceni. Ob podpisu pogodbe je Conoco Phillips hondurškim oblastem obljubil nižjo ceno nafte, kot jo ima sedaj.
Zaradi umora bivšega ruskega agenta Aleksandra Litvinenka bi radi britanski preiskovalci še drugič obiskali Rusijo. Po drugi strani pa se želi ruska stran v Londonu pogovoriti z nekdanjim vodjo čečenskih upornikov Ahmedom Zakajevom in poslovnežem Borisom Berezovskim, ki jima Anglija nudi azil.
Med decembrskim obiskom Moskve so morali preiskovalci Scotland Yarda delovati pod strogimi pogoji, saj niso imeli dovoljenj za neposredno zasliševanje prič. Vsi indici pa kažejo, da prihaja naročilo za umor Litvinenka iz visokih krogov, kot tudi še neraziskani umori ruskih bančnikov in novinarjev.
Predstavniki ekoloških gibanj in severnojadranskih pristanišč
imajo v okviru programa Interreg Ill posvet o ravnanju z odpadki na območju severnega Jadrana. Več o namenu posveta nam bo povedal predsednik Zveze slovenskih ekoloških gibanj Karel Lipič.
///////////////////////////////////////////////////////////
Odpoved: Off je pripravil Urh, sledi anketa o prevzemu evra, ki jo pripravlja MatejŠ.
Komentarji
komentiraj >>