Že kar nekaj časa napovedovano inkvizicijo nad domačimi kadilci, ki so ji evropski kadilski sodrugi že priča širom po Evropi, je domače ministrstvo za zdravje na svetlo postavilo na prvi delovni dan novega leta, ko je v javno obravnavo naposled le poslalo novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Ker pa je Slovenija že na prvi bežni pogled domačih ulic in barov še kako zelo kadilska država, pa je ta takoimenovana protitobačna novela razburila duhove. Da je to le nekoliko presenetilo tudi samo ministrstvo za zdravje, pa je postalo jasno, ko so iz do kajenja najbolj inkvizicijskega ministrstva sporočili, da na predlog interesnih skupin javno razpravo o zakonu o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, po kateri bo med drugim kajenje v evropski Sloveniji prepovedano v vseh javnih in delovnih prostorih, razen tam, kjer so v ta namen uredili posebne prostore – kadilnice, podaljšujejo do 28. januarja.
Za podaljšanje s strani v prihodnje nas marginaliziranih kadilcev že vnaprej na neuspeh obsojene javne razprave o tem, kje vse v prihodnje ne bo več dovoljeno kaditi, naj bi bile torej zaslužne predvsem interesne skupine. Na prvi pogled bi bilo logično, da sta v zadevi, kot je pravica kaditi ali ne kaditi, povsem jasno izoblikovani dve nasprotujoči si interesni skupini. Kadilski zagovorniki kajenja in nekadilski nasprotniki, med katerimi pa inkvizicijski meč, kot je to že sicer v navadi, najbolj goreče vihtijo prav sladkosti omame tobačnega dima ozdravljeni abstinenti.
Toda ne, kljub temu, da je javna razprava o prihodnjem izgonu kajenja iz javnih in delovnih prostorov gotovo spodbudila domače civilnodružbeno dogajanje, saj smo ob že nekaj časa znanih protikadilskih nevladnih organizacijah, kot sta Projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni – CINDI Slovenija in denimo Slovenska Zveza za tobačno kontrolo, naposled dobili tudi prvo kadilsko – Društvo kadilcev in ljubiteljev tobaka. Toda domneva, da je ministrstvo za zdravje javno razpravo o prihajajoči protitobačni noveli do 28. januarja podaljšalo, ker bi jo le utegnilo zanimati, kaj še da imajo za povedati te civilnodružbene organizacije kadilcev in nekadilcev, je povsem napačna. Interesne skupine, kot jih v neoliberalni maniri ob razpravi o omejevanju kajenja razumejo in upoštevajo na domačem ministrstvu za zdravje, niso civilnodružbene pobude in organizacije, pač pa sekcije za gostinstvo in turizem po najrazličnejših Zbornicah, ki so kot gobe po dežju pognale v tem mandatu te vlade.
Eno takih priklanjanju tej politiki in tej vladi namenjenih srečanj je to dopoldne potekalo tudi na seji upravnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, na kateri so pač ubogljivo sklenili, da novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov podpirajo. Toda prav v slovenskem duhu, da pa naj le še tudi sosedu crkne krava, pridodali, da bo morala novela veljati za vse enako. Privoščljivo stališče v obrtno zbornico združenih domačih gostincev namreč je, da zakon ne sme predvidevati nobenih izjem. Torej, da bi omejitev kajenja morala veljati za vse, tudi za turistične kmetije, društva in klube, saj naj bi se le tako lahko izognili upadu gostov v nekaterih manjših lokalih in preprečili nelojalno konkurenco.
Vzhičenost na seji navzoče generalne direktorice direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje, Marije Seljak, je bila tokrat pristna. Vzneseno je lahko zgolj pridodala, da so tukaj z gostinci na isti valovni dolžini in pohlep ter strah pred izgubo dobička privatniških gostilničarjev pomirila z besedami, da bo zakon o omejevanju kajenja brez izjem veljal za vse javne prostore, ter tudi klube, če bodo društva v njem izvajala gostinsko dejavnost, kar pa že tako ali tako ni več prav mogoče po uveljavitvi novele zakona o gostinstvu.
Zato bo tudi ključni dolgoročni cilj nevladnega združenja kadilcev – Društva kadilcev in ljubiteljev tobaka – veriga društvenih lokalov z gostinsko ponudbo, kjer se bodo člani lahko sestajali in kljub prihajajočemu protikadilskemu zakonu brez omejitev kadili, pravno legalno težko izvedljiv. Nič kaj veliko več pravne ali pač katerekoli že druge teže pa ne bo imela niti peticija proti noveli, za katero stoji kadilski inkvizitor in minister za zdravje Andrej Bručan.
Toda da se nam bo kadilcem tudi na Slovenskih tleh drugače godilo, res ni kako zelo izviren domači projekt, pač pa ga narekujejo novodobni gospodarji iz Bruslja. Zato ne gre dvomiti, da bodo v uveljavljanju svojih interesov bolj uspešni zagovorniki omejevanja kajenja. Za še dodatne dopolnitve zakonske novele se denimo zavzemajo v CINDI Slovenija. Svojo številko svetovalnega telefona za pomoč pri opuščanju kajenja bi imeli objavljeno na opozorilu na škatlicah cigaret in drugih tobačnih izdelkih. Kajenje bi prepovedali tudi v osebnih vozilih, v kolikor je kot sopotnik v avtomobilu oseba, ki je mlajša od 18 let, in na odprtih javnih športno rekreativnih površinah, kamor spadajo tudi otroška igrišča in v 50-metrski pas okoli vzgojno izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. Mnenja pa so še, da bi bilo nujno prepovedati tudi proizvodnjo in prodaje sladkarij, prigrizkov, igrač ali drugih predmetov v obliki tobačnih izdelkov.
Pod vlado Janeza Janše je sicer Slovenija postala raznoraznim prepovedim in omejitvam še nekoliko bolj naklonjena država. Zato pravzaprav res ne gre dvomiti, da se bo dolgo napovedovana novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov tudi na tej danes prav čemerni strani Alp res prijela. Tako vsa ta skrb za domnevno zdravje z nikotinom odvisnih prebivalk in prebivalcev Slovenije kot tudi ta nenadna tankočutnost za mnenja in stališča domačih interesnih skupin, za katere so kadilci predvsem stabilen vir dohodka, pa sta le nekoliko privlečena za lase. Kajenje namreč res ni zdravo, toda včasih tu in tam komu še kako zelo zapaše. Le da bo po novem prostorov, v katerih se bo še lahko sukal modri tobačni dim, pač veliko manj.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z napovedano inkvizicijo nad domačimi kadilci in zaenkrat še tudi s čikom v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>