Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 24. 1. ´07 ob 19.00 (ponovitev 31. 1. ´07 ob 10.00) TUSSLE: Telescope Mind (Smalltown Supersound, 2006) (2935 bralcev)
Sreda, 24. 1. 2007
goran



* Tisti, ki bolj podrobno spremljate ponoven vzpon post punkovskega dogajanja v zadnjih nekaj letih, protagonistov verjetno ne bi iskali ne v San Franciscu ne pri norveškem založniku Smalltown Supersound. Morda prav tu tiči vzrok, da četverica, ki sliši na ime Tussle, ne dosega prepoznavnosti vzhodno-obalnih bratskih zasedb s koncesijami za brušenje klubskih parketov v New Yorku in kanadskem Montrealu. Tako prvenec ‘Kling Klang’ izpred dobrih dveh let, kot tudi novi album ‘Telescope Mind’, ki je izšel konec lanskega leta, sta v kritiških krogih sicer naletela na dober odziv, kljub temu pa kakšne večje pozornosti zasedba ni deležna. In to kljub temu, da njihova glasba ni prav daleč od tiste, ki je Murphyev LCD Soundsystem ponesla v klube po vsem svetu. Deloma je za to kriv odklon k praksam hrupašev tipa Gang Gang Dance in Excepter, ki zaenkrat še niso dosegljive sredinski publiki. Dejstvu, da zasedba Tussle zaenkrat še ne ropota pod večjimi reflektorji, pa bržkone botruje tudi neuporaba vokala. V sodobni popularni glasbi, ko se mainstreamovski publiki ne ljubi pretegniti možgan, je ta element pač postal nepogrešljiv. No, očitno pa si Tussle s tem ne belijo glav in še naprej ostajajo v izključno inštrumentalnih praksah. Takih, plesnih seveda.
Z vzhodno obalo četverico povezujejo tudi njihovi neposredni vplivi. Med njimi sta najbolj izpostavljeni samosvoji zasedbi Liquid Liquid ter ESG, ki sta zelo podobno fuzijo disca, funka, punka in elektronskih elementov kombinirali pred dobrega četrt stoletja. Medtem ko prve povprečen poslušalec verjetno večkrat sliši skozi glasbo Grandmaster Flasha, so druge v lanskem letu izdale sila povprečen album, ki izrazu ni prinesel prav nobene koristi. Da je moč to zvočno estetiko, ki temelji na ritmu, suvereno vpeti v sodobno glasbeno sceno, pa torej dokazujejo Tussle. Zasedba temeljni kamen položi v letu 2001, po izidu prvenca pa jih zapusti basist Andy Cabic, ki se pridruži Devendri Banhartu, s katerim sodeluje tudi pod znamko Vetiver. Pri snemanju albuma ‘Telescope Mind’ Cabica nadomesti kar bobnar Alexis Georgopoulos, tega pa pozneje zamenja Tomo Yasuda. Preostala ustanovna člana, bobnar Jonathan Holland ter klaviaturist Nathan Burazer, ostaneta, pridruži pa se jim še drugi bobnar Warren Huegel. Če povzamemo – Tussle tvorita dva bobnarja, basist ter klaviaturist.
Obsežne kadrovske rošade na prvi posluh niso vnesle nobenih sprememb. Še dodatno so oklestili ves nepotreben balast in glasbo slekli do golega ritma, dubovske značilnosti s prvenca pa so zamenjali psihedelični krautrockerski elementi. Ti so precej neobvezno umeščeni v kontekst oziroma jih izpostavijo le v nekaj krajših kosih, ki služijo kot premor med dolgimi groovi. Medtem ko pri uporabi basovske kitare pač ne moreš izumljati tople vode, pa bobnarja oziroma tolkalca, ki uporabljata praktično vse, po čemer lahko udarita, vzpostavita bolj slišen dialog. Funkovska potrkavanja, ki si jih izmenjujeta skozi cel album, nekajkrat spretno stopnjujeta v hrupne tribalne izbruhe. Kako se tem stvarem streže v zadnji zgovorno naslovljeni skladbi ‘Pow!’ pokažeta tudi Sal Principato ter Dennis Young, tolkalska sekcija že omenjenih klubskih kultnežev Liquid Liquid. Pravzaprav se edina težava pojavi, ko je potrebno vso to energijo, s katero četverica ne štedi, zajeti na nosilec zvoka. Vsakomur, ki je imel priložnost slišati bend podobnega kalibra v živo, je pač jasno, da ima tisto, kar je slišati na ploščku, bore malo skupnega z norostjo, ki se ji protagonisti tovrstnega izraza predajajo na session-ih v živo. To seveda ne pomeni, da plošči ‘Telescope Mind’ ni vredno prisluhniti. Ne. Gotovo bo popestritev na marsikaterem zasebnem ali klubskem partyu, kljub temu pa je njen osnovni namen bržkone v največji meri prav promocija benda.
Tussle z albumom ‘Telescope Mind’ torej ostajajo v izrazito plesnem miljeju, v katerem jim uspe na isto plesišče potisniti tako ljubitelje nafankiranih disco ritmov kot tudi tiste, ki prisegajo na trše, bolj mehanske elektronske poskočnice. Kljub temu, da na posluh enostavna, v klasično pop formo izklesana glasba kar sama kliče po vokalu, pa Tussle po drugi plati verjetno ta segment puščajo prazen v izogib vsakršnim potencialnim omejitvam. In zaenkrat jim to zelo lepo uspeva

prpravil Goran Kompoš


Komentarji
komentiraj >>