Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 7. 2. ´07 ob 24.00; CHARLEMAGNE PALESTINE & TONY CONRAD: An Aural Symbiotic Mystery (Sub Rosa, 2006) (3766 bralcev)
Sreda, 7. 2. 2007
goran



* Charlemagne Palestine in Tony Conrad prihajata iz vrst glasbenih pionirjev, za katere so v šestdesetih letih minulega stoletja vpeljali izraz minimalizem. Tega sta se lotevala ob boku skladateljev kot so La Monte Young, Philip Glass in Steve Reich, torej imen, ki so v veliki meri krojila sodobno eksperimentalno in klasično glasbo. Conrad in Palestine svoje kompozicije izvajata skozi solistične koncerte, poleg glasbe pa ju druži tudi ustvarjanje v polju vizualnih umetnosti. Prve resnejše stike navežeta v kultnem multi disciplinarnem umetnostnem prostoru The Kitchen iz newyorškega Greenwich Villaga, ki v začetku sedemdesetih nudi zatočišče številnim avantgardnim praksam. Medtem ko Palestine krene v tisto očem bolj skrito smer, pa Conrad z La Monte Youngom ter Johnom Caleom postavi zasedbo Theater Of Eternal Music, v kateri se iščejo skozi eksperimentalno drone glasbo. Mimogrede, Conrad je bil tisti, ki je Caleovemu novemu bendu nadel ime The Velvet Underground, čeprav sam nikoli ni bil član te zasedbe. Poleg glasbe se je ukvarjal še s filmom ter poučevanjem v centru za medijske študije na newyorški državni univerzi.

Prvi uradni glasbeni izdelek, ki postane minimalistična klasika, ‘Outside the Dream Syndicate’ iz leta 1973, posname z nemškimi zeljarji Faust, njegov izbrani inštrument v tistem času pa je viola, katero pozneje zamenja z modificirano petstrunsko violino in postane eden najbolj doslednih minimalistov.
Charlemagne Palestine v svojih začetkih eksperimentira in raziskuje fizično zvočnost zvoncev, poleg avantgardnih praks Johna Cagea in njemu podobnih, pa ga zanimajo tudi impresionisti kova Claude Debussy. V zgodnjih šestdesetih se v štiri-urni kompoziciji ‘Spectral Continuum Drones’, ukvarja z resonanco cerkvenih orgel, pozneje pa se sreča s skladateljem zgodnje elektronske glasbe, Mortonom Subotnickom, preko katerega vstopi v svet elektronskih oscilatorjev. V vokalnih in klavirskih študijah se Palestine prepušča vzodnjaškim ritualnim vplivom, šamanističen pristop pa njegove koncerte postavlja bliže performans artu, v katerem raziskuje fizično postavljanje zvoka v prostor. Od začetka osemdesetih do sredine devetdesetih, ko je med drugim spisal tudi kompozicijo za Kronos Quartet, se je ukvarjal predvsem z vizualnimi umetnostmi, ponovno zanimanje za njegovo glasbo, ki se kaže skozi ponatise nekaterih njegovih del, pa Palestina reaktivira tudi v koncertni dejavnosti. Med drugim smo ga lahko slišali tudi pred dobrima dvema mesecema v nam bližnji italijanski Gorici, v sklopu festivala All Frontiers.

‘An Aural Symbiotic Mystery’ je zapis koncerta iz oktobra 2005, s katerim sta se Palestine in Conrad poklonila francoskemu skladatelju Lucu Ferrariu, ki je preminil avgusta istega leta. Glasbenika pred tem nista sodelovala že več kot tridest let, ob Conradovem obisku v Bruslju pa sta povsem neobvezno sedla skupaj in začela improvizirati. Palestine s klavirjem in Conrad s svojo prirejeno violino. To je slišala gospa Palestine in sledili so koncerti v Parizu, Nantesu (izg; nantu), Neaplju ter že omenjeni bruseljski koncert, ki je v obliki ploščka izšel pri podobnim eksperimentom naklonjeni belgijski založbi Sub Rosa. V nekaj več kot 50-minutnem zapisu glasbenika zajameta bistvo proste improvizacije, skozi katero svoje močne solistične vzgibe podredita vzpostavljanju medsebojne simbioze. Sicer se oddaljita od tipične minimalistične konstrukcije, ostajata pa pri iskanju konsonance. Od tipajočega, umirjenega uvoda se ozreta v vzhodnjaške ritualne prakse, Conrad z distorziranim zvokom violine odpre prostor dramatičnim prizvokom Palestinovega klavirja, ki ga ta občasno podkrepi še z zamaknjenim šamanskim momljanjem. Ustvarita izjemno zvočno izkušnjo, ki potrjuje Palestinovo razmišljanje o zgrešeni percepciji pomena minimalizma kot takega. Res je sicer, da ob elektronski drone kulisi zvočnost gradita le violina in klavir, vendar pa je glasba zgoščena in odpira širok prostor poslušalcu, ki se ji je pripravljen prepustiti. Posnetek ‘An Aural Symbiotic Mystery’ bomo slišali v celoti.

Pripravil Goran Kompoš


Komentarji
komentiraj >>