Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 18. 12. 2005 ob 14h: Štefanovo (3155 bralcev)
Ponedeljek, 18. 12. 2006
Peter




Koledniki, ki so nekoč okrog novega leta obiskovali hiše in oznanjali svete dneve, naj bi hiši in njenim prebivalcem posredovali blagodejno moč in srečo. Za ljudi so imeli nadnaravno moč in po tem je sklepati, da so to delo nekoč opravljali svečeniki. Izročilo koledovanja ob božiču na Slovenskem sicer sega že v srednji vek, saj kolednike omenja že Trubar v svojem Katekizmu. Kolednice so bile v baročni dobi še dramsko zasnovane pesmi, ki so jih spremljali odigrani kratki prizori kolede pastirjev v hlevu. Njihovo zgodovino je v znamenitem delu Slovenska koledniška dramatika temeljito raziskal etnolog Niko Kuret. Jožefinske prepovedi in janzenistično nasprotovanje so koledovanje povsem izrinili iz cerkva, zato se je ohranjalo le še po domovih.

V zadnji razvojni stopnji se je koledovanje sekulariziralo. Obhode so marsikje začeli opravljati otroci in koledovanje se je sprevrglo v prosjačenje. Nekam med obe skrajnosti bi lahko umestili nastope godcev, ki so svoj čas kot novoletni koledniki hodili po vasi in domače obdarili z duhovitimi voščili. Eno takih bomo poslušali zdajle – Z Bugom Vam vošem, po katerem so ljudje godca za dobre želje obdarovali – navadno z jajci, klobaso, suhim sadjem, pijačo, le redko z denarjem.

Z Bugom Vam vošem, 1:26 iz Odmev prvih zapisov (GNI SAZU, 2004)

Prvi dan po božiču, 26. decembra je na krščanskem koledarju praznik sv. Štefana, prvega krščanskega mučenca, ki so ga v Srednji Evropi častili kot zaščitnika konj. Običaj blagoslavljanja konj in konjskih procesij na Štefanovo je tako še danes folklorna atrakcija številnih slovenskih krajev. Na Štajerskem, v Slovenskih goricah in v Prekmurju pa so na Štefanovo tudi koledovali. Štajerske kolednice imajo nabožno besedilo in omenjajo sv. Štefana, peli pa so jih odrasli fantje, ki so prihajali zvečer ali ponoči pred praznikom. Poslušali bomo štefansko kolednico Mi želimo vam zapeti iz Polenšaka pri Ptuju, posneto leta 1969.

Mi zelimo vam zapeti, 2:23 iz Winter Kolednica: Seasonal Carols From Slovenia

Ob koncu današnje oddaje Cigule migule bomo poslušali še prelepo rezijansko božično pesem Ta nuc na vinahti ali Božični večer. Oddajo sem pripravil Peter kus.

Ta nuc na vinahti, 1:00 iz Winter Kolednica: Seasonal Carols From Slovenia



Komentarji
komentiraj >>