Offropo začenjamo z opazovanjem. Evropska komisija bo v Mavretanijo napotila opazovalce. Razlog so predsedniške volitve, ki bodo potekale enajstega marca. Opazovalce bo vodila francoska parlamentarka iz skupine zelenih Marie-Anne Isler-Begui, ki je vodila evropske opazovalce že ob tamkajšnjih nedavnih lokalnih in parlamentarnih volitvah. Misija bo tokrat sestavljena iz glavnega opazovalca ter šestih strokovnjakov, tem pa se bo pridružilo še dvajset opazovalcev na dolgi rok, ki bodo spremljali dogajanje v državi tudi po volitvah. Komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner je samovšečno ocenila, da pomeni nova misija nadaljno podporo demokratičnim reformam v državi.
Določene reforme bodo morali uvesti tudi v znanem megapodjetju Danone. Sodišče Evropskih skupnosti je namreč v celoti zavrnilo pritožbe tega podjetja in pritrdilo Evropski komisiji. Ta je leta 2001 odločila, da so podjetja Interbrew, Danone in njegova podružnica Alken-Maes sodelovali v kartelnih dogovorih glede prodaje piva v Belgiji, Danone pa si je zaradi ponavljajočih kršitev prislužilo višjo kazen in sicer štiriinštirideset miljonov evrov. Danone se je na to odločitev pritožil, vendar je dosegel le znižanje kazni za dva miljona evrov.
Po podjetjih, kot so Danone, bodo na udaru tudi takoimenovani okoljski kriminalci. Evropska komisija je predstavila predlog nove direktive o okoljskem kriminalu, ki veliko dejanj onesnaževanja okolja obravnava kot kriminal. Predlog direktive predvideva tudi stroge zaporne kazni, Evropska komisija pa je potrdila, da je Slovenija med članicami z najmilejšimi kaznimi za onesnaževalce. Komisar za okolje Stavros Dimas je poudaril, da je cilj direktive zagotovitev spoštovanja minimalnih standardov na področju okolja. Komisija želi delovati preventivno, zato so predvidene kazni visoke, merijo se v sto tisočih evrih, onesnaževalcem pa grozi tudi do deset let zapora.
Ustavni pogodbi za Evropsko unijo pa grozi vnovičen referendum na Nizozemskem, vendar bo ta država z odločitvijo o novem referendumu počakala, dokler ne bo v okviru pogajanj med članicami dogovorjena nova različica dokumenta. Nizozemska si bo prizadevala za krajši predlog ustavne pogodbe, preglednejšo delitev pristojnosti med unijo in državami članicami ter večjo vlogo nacionalnih parlamentov. Nizozemska je, tako kot pred njo Francija, leta 2005 na referendumu evropsko ustavo enkrat že zavrnila.
Zanimiv način zavrnitve odtujenosti so se spomnili v Nemčiji. V zadnjih petih letih se je tam pojavilo že dvajset lokalnih valut, tako lahko v določenih lokalih v Berlinu blago in storitve plačate s takoimenovanimi berlinerji namesto z evri. Z njimi potrošniki opozarjajo na vpliv globalizacije in odtujenih multinacionalk na njihove lokalne skupnosti. Berlinerje izdaja okoljevarstvena organizacija Zelena liga, do sedaj pa jih je bilo izdanih okoli deset tisoč. Posebnost valute je v tem, da dobijo potrošniki pri menjavi za en evro en berliner, lastniki lokalov pa dobijo za en berliner le petindevetdeset centov. Ostalih pet centov gre predvsem za dobrodelne dejavnosti v lokalni skupnosti. Bomo plačevali kdaj tudi z ljubljančani?
Skeptični so tudi na Hrvaškem. V zadnjih dveh letih je zaznati očitno zmanjšanje navdušenja nad Evropsko unijo. Tako je delež evroskeptikov že od leta 2004 okoli štirideset odstotkov. Na porast evroskepticizma naj bi vplivala predvsem krepitev nacionalne identitete in zavedanje o morebitnih slabostih članstva. Tako več kot devetdeset odstotkov Hrvatov meni, da se bodo cene z vstopom v EU zvišale, večina pa jih tudi ni mnenja, da se bosta z njim zmanjšali korupcija in brezposelnost. Jeseni lani je le dvaintrideset odstotkov hrvaških anketirancev menilo, da je članstvo Hrvaške v EU dobra stvar.
Zadovoljni z Evropsko unijo, bolj natančno s Švedsko, pa so iraški begunci. Ta skandinavska država trenutno sprejme več kot polovico vseh iraških prosilcev za azil v Evropi, želi pa si, da tudi ostale države prevzamejo svoj del odgovornosti za reševanje vprašanja iraških beguncev. Tako je Švedska pozvala ostale članice EU k zmanjšanju omejitev za prosilce za politični azil iz Iraka. Švedska ima ugodnejšo azilno politiko do iraških prosilcev in tudi nova desnosredinska vlada ni predvidela zaostritve pogojev. Na Švedskem naj bi živelo skoraj osemdeset tisoč Iračanov, ki so tako za Finci druga največja etnična skupina v državi.
Bolj kot glede Iraka je Evropska unija trenutno zaskrbljena glede Irana in njegovih jedrskih zmogljivosti. V tajnem dokumentu urada visokega predstavnika Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane, naj bi pisalo, da bo Iran kmalu zmožen izdelati jedrsko bombo in da mu tega skoraj ni več mogoče preprečiti. Sodeč po dokumentu, zavirajo iranski jedrski program le še tehnične omejitve in ne diplomatski pritiski v obliki resolucij Združenih narodov ali Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Zunanji ministri EU so brez razprave potrdili načrt za uresničevanje sankcij ZN proti Iranu zaradi njegove nepopustljivosti.
Nasprotno kot Iran, pa Ciper EU zvesto sledi. Tako je uradno zaprosil za oceno možnosti za prevzem evra z januarjem 2008. Evropska komisija in Evropska centralna banka bosta predčasno konvergenčno poročilo za Ciper predstavili sredi maja. Vseh konvergenčnih kriterijev za uvedbo evra Ciper sicer ne izpolnjuje. Kot je poudarila Evropska komisija, naj bi Ciper sledil podobnemu časovnemu načrtu, ki je veljal lani za Slovenijo, ki je sprejela evro s prvim januarjem letos kot prva izmed novih članic.
Parlament še novejše članice, Bolgarije, je izglasoval zakon, ki bolgarskim državljanom, ki ne živijo v Bolgariji ali kakšni drugi članici, onemogoča glasovanje na prihajajočih volitvah v Evropski parlament. Med diskriminiranimi so tudi študentje, ki trenutno bivajo v tujini, najbolj pa so nad zakonom jezni pripadniki turške manjšine, ki živijo v Turčiji. Teh je približno dvainštirideset tisoč. Podpredsednik desnosredinske koalicijske stranke Nacionalno gibanje, Milan Velčev, diskriminacijo opravičuje s stališčem, da imajo pravico do sodelovanja na evropskih volitvah le tisti, ki v uniji živijo in jim je mar za njeno prihodnost. Koaliciji pa očitno ni mar za demokratične standarde.
Komentarji
komentiraj >>