Vtis, da gre striktno in izključno za vzpostavljanje frontne linije med Prešernovo ulico in ljubljanskim magistratom z namenom spodkopavanja Zorana Jankovića, je zgolj navidezen. Ob strani lahko pustimo tudi dejstvo, da so župani občin, ki bodo doživele proračunsko degradacijo, verjetno le po naključju politično nekompatibilni z vlado Janeza Janše, koalicijskimi strankami ter ministrom brez listnice za lokalno samoupravo Ivanom Žagarjem. Tudi slednji je namreč leta 2002 na županskih volitvah v Slovenski Bistrici zmagal prav s podporo SDS-a, SLS-a in Nove Slovenije. Župani Ljubljane, Trzina, kjer županuje predsednik društva pisateljev, tradicionalno vladi neugodni Tone Peršak, in občine Log-Dragomer, pa so na septembrskih volitvah kandidirali kot neodvisni kandidati, z izjemo Dragana Valenčiča, ki je v občini Šempeter-Vrtojba zastopal barve Socialnih demokratov.
Dogodki, vezani na zmanjšanje proračunskih prilivov, ki so kot posledica uveljavitve novele zakona o financiranju občin po denarnici udarili Ljubljano ter 3 manjše občine, so potrebni globljega vpogleda in širše razgradnje. Za začetek iz treh zornih kotov, ki naj služijo dodatni razjasnitvi pojmov in dinamike javne obravnave proračunskega manka, predvsem pa širitvi obzorja onkraj ljubljanske kotline.
Podatki kažejo, da bo občina Šempeter-Vrtojba iz državne blagajne v letu 2007 prejela 6, 3 milijona evrov oziroma 10 odstotkov manj kot lani. Hiter pregled ter kronološka primerjava posameznih proračunskih postavk na primer pokažeta, da bodo tudi v srednjeprimorski občini 30-odstotnega finančnega osipa deležne prav neprofitne organizacije in ustanove. Skoraj 40 odstotkov manj sredstev pa bo namenjenih postavkam v okviru transferjev posameznikom in gospodinjstvom – največ regresiranju oskrbe v domovih, družinskim prejemkom in starševskim nadomestilom ter drugim socialnovarstvenim instrumentom. Bo pa zato skoraj 15 odstotkov več proračunskega denarja šlo v pokrivanje izgub, ki so jih pridelala javna podjetja ter, roko na srce, štipendijam, katerih obseg naj bi bil višji za okroglo petino.
Ljubljana, torej. Kulturna in ostala nevladna srenja je v prestolnici, ki bo v prvi polovici leta 2008 gostila prek 100 visokih obiskov, zaenkrat edina dvignila glas, saj naj bi bil letošnji občinski proračun, po oceni mestne hiše, za skoraj 57 milijonov evrov oziroma za nižji od lanskega. Drugi v vrsti slučajev je, da je natanko tolikšen znesek namenjen tudi predsedovanju Slovenije Evropski uniji, a bi bila vsakršna namigovanja o zažiranju države v mestno politiko ali celo kaznovanju volivk in volivcev za nedavno ustoličenje Jankovića in njegove liste neč več kot zlobna insinuacija.
Finančni odtegljaji bodo v Ljubljani sorazmerno podobni primorskim, a nominalno mnogo bolj dramatični, saj bo na njihov račun bera kulturnih dogodkov in programov nevladnih organizacij opazneje manjša. Konkretno: kulturnim dejavnostim bo lahko mestna občina namesto lanskih 21,6 namenila le 17,8 milijona evrov, dajavnostim neprofitnih organizacij pa 1,6 namesto lanskih 2,4 milijone evrov. Dejstvo, da so nad krčenjem sredstev glas povzdignili le predstavniki omenjenih proračunskih porabnikov, pa ne implicira zadovoljstva ostalih. Za izobraževanje bo denimo namesto dobrih 70 šlo le okoli 53,5 milijonov. Jankovićeva uprava je sicer zaradi določil zakona o financiranju občin dokaj enakomerno oklestila vse osnovne odhodkovne postavke, razen, kljub prazni malhi, sredstva, namenjena varstvu okolja. Slednja bodo z dobrih devetih dvignjena na 12 milijonov evrov. Za politika, ki se raje deklarira za gospodarstvenika, pohvalno.
Mestni predstavniki na državni ravni vladajoče Slovenske demokratske stranke ob predstavitvi osnutka ljubljanskega proračuna dokumentu očitali vse, hkrati pa se vestno izogibali kakršnimkoli implikacijam o povezavi med njegovo višino in hoteno kvalitetno izvedbo, saj bi s tem takorekoč v obraz popljuvali strankarskega in vladnega vrhovnika. Politizacijo vprašanja, ki bo imelo realen odsev na dogajanje v prestolnici, pa lahko očitamo tudi Jankoviću. 22 razvojnih projektov, ki jih je obljubljal tekom predvolilne kampanje, bo po njegovih besedah kljub vsemu izvedenih. Štadion bo stal leta 2008, pa naj stane kar hoče.
Opozoriti pa je potrebno, da je bil inkriminirani zakon v parlamentarni obravnavi že na oktobrski seji državnega zbora. Sklepati gre torej, da je bil v medresorski in vladni obravnavi že mesece pred Jankovićevo objavo kandidature in zmago 22. oktobra. Težko je verjeti, da bi zvezda slovenskih lokalnih volitev ne bila seznanjena, da bo najpomembnejši občinski operativni akt deležen sprememb, ki mu ne bodo omogočale izvedbe visokoletečih obljub. Med katerimi pa bistvenega oživljanja kulturnega življenja ali pa zavzemanja za nevladni sektor tako ali tako ni bilo videti pri vrhu. Nevladni sektor bo tako postal tudi neobčinski ali pa kar nezaželen.
Komentar je podpisal Lan.
Komentarji
komentiraj >>