Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
dobrodelno-koruptivna Offropa (3852 bralcev)
Četrtek, 22. 2. 2007
Matej Š.



OFFROPA

S problematiko nezakonitega priseljevanja, predvsem iz Afrike, se Evropska Unija sooča že kar nekaj časa. Ukrepi proti obupanim iskalcem boljšega življenja znotraj Unije so se dosedaj v glavnem omejevali na represijo in so imeli večinoma le malo posluha za dejanske stiske ilegalnih pribežnikov. Notranji in pravosodni ministri EU-ja so zato začeli z razpravo o načinih za spodbujanje zakonitega priseljevanja.

Eden od ukrepov v zvezi s tem naj bi bilo odpiranje trga delovne sile v okviru takoimenovanega krožnega priseljevanja. Krožno priseljevanje pomeni, da bi priseljenci iz Afrike delali v državah Evropske Unije v omejenem časovnem obdobju, kar bi Uniji omogočilo zapolnjevanje vrzeli na trgu dela predvsem v sektorjih kot sta kmetijstvo in gradbeništvo. Predlogu večinoma nasprotujejo nove članice EU-ja, ki se same še vedno soočajo z nekaterimi omejitvami prostega pretoka delovne sile znotraj držav starih članic. Evropska komisija, ki je predlagala sistem krožnega priseljevanja, na pomisleke odgovarja, da pri tem ne gre za povabilo tujcem na trg evropske delovne sile, ampak zgolj za ureditev njihovega položaja, saj bodo ti ljudje prišli v vsakem primeru.

V okviru teh novih smernic naj bi tako Evropska Unija še letos odprla center za zaposlovanje in nadzorovanje migracij v afriški državi Mali. Center bo po besedah malijskega ministra Omarja Dika, pristojnega za vprašanja migracij, prebivalce obveščal o zaposlitvenih priložnostih ter o možnostih za usposabljanje doma in v tujini, kar naj bi spodbudilo zakonito in začasno preseljevanje Malijcev. Evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč, Louis Michel, je v zvezi s projektom še poudaril, da je tak pozitivno naravnan pristop k reševanju problematike namenjen predvsem temu, da se na migracije ne bi več gledalo kot na nerešljiv problem.

Veliko bolj velikodušno se bo Evropska Unija odrezala tudi pri razvojni pomoči Indiji za naslednjih sedem let. Evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero Waldner je tako na svojem obisku v tej azijski velesili napovedala, da naj bi ji Unija od leta 2007 do 2013 namenila kar štiristosedemdeset milijonov evrov, kar je na letni ravni za približno petdeset odstotkov več kot v prejšnji finančni perspektivi. Komisarka Waldnerjeva je opozorila, da v Indiji kljub hitremu razvoju v zadnjih letih ostajajo posamezni zelo slabo razviti sektorji družbe, ki naj bi jim bila med drugim namenjena pomoč. Gotovo je med motivi za pomoč tudi visoka stopnja trgovinske menjave me EU in Indijo, ki vztrajno raste in je že lani dosegla petdest milijard evrov.

Veliko vprašanje pa ostaja ali bo Evropska Unija še naprej vztrajala pri bojkotu finančne pomoči palestinski upravi, ki je začel veljati po zmagi Hamasa na volitvah lansko leto. Bližnjevzhodna četverica, v sestavi predstavnikov Združenih narodov, Evropske Unije, Združenih držav Amerike in Rusije se te dni v Berlinu namreč odloča ali naj prizna novo palestinsko vlado narodne enotnosti, ki jo sedaj skupaj tvorita Hamas in Fatah. S podpisom premirja med rivalskima palestinskima frakcijama je bil tako odpravljen en problem, še vedno pa ostaja drugi in to je oživitev mirovnih pogajanj z Izraelom, ki ga Hamas še vedno noče priznati. Brez tega pa mednarodna skupnost noče ponovno odpreti vreče s finančno pomočjo...

Pod strogim drobnogledom evropskih institucij so bile tudi lokalne volitve v Albaniji konec prejšnjega tedna, ki naj bi pokazale kako ta država napreduje pri izpolnjevanju obvez stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Prvi odzivi evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki se je skliceval na ugotovitve opazovalcev OVSE-ja, pa niso bili za eno najrevnejših evropskih držav nič kaj spodbudni. Komisar je namreč opozoril na številne pomanjkljivosti v volilnem procesu in pozval albanske politične voditelje k večjemu medsebojnemu sodelovanju pri izvajanju reform v procesu vključevanja v Evropsko Unijo.


Precej strogi so v Evropski Uniji tudi kar se tiče kazni za oviranje načel konkurenčnosti v gospodarskih panogah, o čemer smo sicer poročali tudi v prejšnji Offropi. Le da je Evropska komisija tokrat naložila štirim podjetjem najvišjo kazen zaradi kartelnega dogovarjanja doslej, in sicer na področju dvigal in tekočih stopnic v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Podjetja Otis, KONE, Schindler in ThyssenKrupp bodo skupaj morala plačati kazen v višini 992 milijonov evrov, posledice njihovih nedovoljenih praks pa naj bi bile po ocenah komisije prisotne od petindvajset do petdeset let, predvsem zaradi vzdrževanja.

Evropskemu gospodarstvu naj bi sicer šlo kar dobro, saj Evropska komisija ugotavlja, da je v letu 2006 doseglo višjo stopnjo rasti od napovedane. Gospodarska rast je tako lani v celotni Evropski Uniji znašala 2,9 , v območju evra pa 2,7 odstotkov brutodomačega proizvoda. Dobre napovedi glede gibanja gospodarske rasti ostajajo tudi za letošnje leto.

Nekoliko bolje kaže tudi vsem zasvojencem s tobačnim dimom v Evropskem parlamentu. Čeprav je v tej instituciji na začetku leta stopila v veljavo prepoved kajenja v vseh njenih zgradbah, je novo vodstvo parlamenta ukrep omililo in se odločilo za ureditev kadilnic. Ti prostori bodo seveda morali izpolnjevati stroge standarde, zato bo minilo kar nekaj časa preden jih bodo namestili, tako da zaenkrat prepoved še vedno velja. Jo pa poročanjih poslanci in zaposleni precej vehementno kršijo že sedaj, saj potrebo po nikotinu zadovoljujejo v zasebnih pisarnah ali pa kar na hodnikih. Varnostno osebje naj kadilcev ne bi pretirano preganjalo, saj se ne želi izpostavljati.

Sta se pa odločno izpostavila slovenska evroposlanca iz vrst Liberalne demokracije Slovenije, Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin, ki sta na novinarski konferenci v Ljubljani izrazila prepričanje, da bi se država Slovenija morala bolj odločno odzvati na izjave italijanskega predsednika Giorgia Napolitana ob italijanskem dnevu spomina na fojbe. Evroposlanca menita, da skuša Italija revidirati svojo zgodovinsko vlogo, ki jo je imela med drugo svetovno vojno, in se iz vloge agresorja prestaviti v vlogo žrtve. Izjave italijanskega predsednika naj bi namreč predstavljale zanikanje Pariške mirovne pogodbe, kar naj bi bil velik evropski problem.

Prvak opozicijske Liberalne demokracije Jelko Kacin je na novinarski konferenci še pozval, da je v zvezi s temi izjavami italijanskega predsednika, napočil trenutek za solidarnost s sosednjo Hrvaško, s katero bi se morali skupaj postaviti v bran takšnim poskusom revidiranja zgodovine. Naši vladi je pri tem očital pretirano molčečnost. Kacin in Drčar Murkova sta tudi predstavila poslansko izjavo, ki jo nameravata vložiti v Evropski parlament in v kateri se ostro obsoja nedavni požig slovenskih jasli v Trstu, kot napad na slovensko manjšino v Italiji.

V Bruslju pa so pravosodni ministri storili tudi zadnji potreben korak pri ustanavljanju agencije za človekove pravice. Agencija naj bi začela delovati že prvega marca, njena osrednja naloga pa bo zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij o temeljnih pravicah v okviru pravnega reda EU. Pri tem pa naj agencija ne bi imela nikakršnh pristojnosti preverjanja stanja človekovih pravic v posameznih državah članicah. To bo kot kaže še vedno ostalo v domeni Sveta Evrope.

Offropo je tokrat spisal MatejŠ.





Komentarji
komentiraj >>