Srb Stevan Graovac se je pred tremi leti vrnil na svoj dom v Smilčiće pri Zadru, od koder je leta '95 med akcijo Oluja pobegnil. Od povratka Graovac živi v drevesni hišici v svojem vinogradu, ker se je medtem v njegovo hišo vselil Borislav Blažević, hrvaški begunec iz Bosne. Hrvaška država srbskim povratnikom formalno zagotavlja pravico vrnitve v lastno stanovanje. Svojim sonarodnjakom iz nekdanjih republik pa je obljubila, da bo zagotovila nastanitev, kar v praksi pogosto pomeni, da jim podeli prazna stanovanja srbskih prebivalcev. Graovac živi na drevesu pred svojo hišo v neprimernih pogojih, edino pohištvo, ki ga ima pa so stari avtobusni sedeži. Pristojni organi za zdaj niso ponudili nikakršne rešitve.
V Nišu pa mati samohranilka Blagica Karadža s štirimi otroki že 20 let živi v razpadajoči kapeli na tamkajšnjem romskem pokopališču. V enem od dveh prostorov se nahaja mrliška vežica, s krstami, ki čakajo na pokop. Otroci so bili sicer nekaj časa nastanjeni v sirotišnici, a so zanjo zdaj prestari. Najstarejši sin pa končuje služenje vojaškega roka in se prav tako vrača k rodni materi. Pristojni organi za zdaj niso ponudili nikakršne rešitve.
Na Balkanu ljudje živijo na drevesih ali na pokopališčih, a so tudi na evropsko zglednem Danskem skvoterji končali na ulici.
Poslušate za nastanitveno nepreskrbljene zaskrbljeni OFF program Radia Študent.
OFF INFO
Vsi, ki jim spomin seže do 22. marca 2004, ko sta bila med sproščenim sprehodom po ljubljanski Erjavčevi ulici s polnjenimi kokošjimi jajci obmetana takratni finančni minister Dušan Mramor in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn, vam na srce polagamo neobvezno idejo. Pod Alpe na redni letni obisk prihaja delegacija Mednarodnega denarnega sklada, svetovni banki po neokolonizacijskih načelih upravljanja sestrska družba. Obisk misije bo trajal do 15. marca, delegacija pa se bo srečala tudi z guvernerjem centralne banke Mitjo Gasparijem.
Vodja lanske misije Juan-Jose Fernandez-Ansola je ob koncu obiska opozoril na nekatere dolgoročne izzive Slovenije, o katerih smo se v preteklem letu veliko naučili iz ust aktualnega političnega vrha. To so seveda nujnost povečanja učinkovitosti javne porabe, izvedbe pokojninske reforme, strukturne reforme fiskalne politike, vzpostavitev pogojev za bolj fleksibilen trg dela in ostala, jajc z zeleno barvo vredna navlaka.
Sekcija ŠKUC-LL od junija lani skuša pomagati v primeru dvojice gejev, prosilcev za azil na podlagi pregona zaradi spolne usmerjenosti. Slovenska zakonodaja na področju azilne politike določa, da se status azila odobri, če je prosilčevo življenje v matični domovini neposredno ogroženo. 32-letni Kadri Shala in 26-letni Demir Kruezi, državljana Republike Srbije, kjer sta se soočala s hudimi pritiski družine in širšega družbenega okolja zaradi homoseksualnosti. Svojo zgodbo nam je na kratko opisal Kadri Shala:
///////////////////////////////////////////////////////////
Stalno prebivajoča na Kosovu, sta 9. junija na Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi spolne usmerjenosti - v dikciji Zakona o azilu utemeljena s pripadnostjo določeni družbeni skupini - vložila prošnjo za azil.
V matični državi sta bila preganjana, vsakodnevno sta bila izpostavljena homofobičnemu nasilju, nadlegovanju in diskriminaciji, ustrahovanja, groženj, bila sta žrtev posilstva, družina se ju je odrekla. Od junija lani sta prebivala v azilnem domu na Viču v Ljubljani.
17. februarja 2007 sta prejela odločbo s sklepom, da se njuni prošnji zavrneta ter da morata zapustiti Slovenijo nemudoma po pravnomočnosti te odločbe, to je danes do polnoči. Odločba je dokončna, zoper njo pritožba ni dovoljena, sprožen pa je bil upravni spor.
Pristojni organ ministrstva je ugotovil, da prosilca za azil prošnje nista mogla utemeljiti razumljivo in verodostojno, da so bile njune izjave, podane na zaslišanjih medsebojno neskladne ter v nasprotju s splošnimi informacijami. Nasprotno pa odvetniška pisarna, ki ju zastopa, ugotavlja, da argumenti organa niso zakoniti. Zaslišanje obeh se je namreč osredotočilo na tri domnevno nepojasnjena vprašanja. Prvič: Vremensko situacijo na Kosovu, pozimi 2006, s čimer ministrstvo skuša dokazati, da eden od prosilcev ni govoril resnice, ker je izjavil, da je bila zima 2006 mila. Drugič: Eden od prosilcev ni zagotovo vedel datuma začetka in konca vojne na Kosovu. In tretjič: Prošnja je bila zavrnjena, ker sta prosilca navedla mesec posilstva oziroma približni datum, ne pa tudi natančnega dneva. Znano pa je, da žrtve pogosto v celoti ali deloma zabrišejo spomin na travmatične dogodke. Najbolj žalostno pa je, da je potrebno v Sloveniji, ki bo leta 2008 predsedovala evropski uniji gornje argumente sploh izpodbijati.
V Haagu se začenja sojenje nekdanjemu poveljniku Osvobodilne vojske Kosova in nekdanjemu premieru Ramushu Haradinaju. Obtožnica ga bremeni pregona in prisilnega premeščanja ljudi, umorov, posilstev, okrutnega ravnanja, uničevanja premoženja in protizakonitega zapiranja ljudi v zahodnem delu Kosova v obdobju od 1. marca do 30. septembra 1998. Haradinaja bo branila skupina britanskih odvetnikov, ki meni, da bo postopek trajal približno devet mesecev.
V sojenju v danski prestolnici Kopenhagen je bilo oktobra lani odločeno, da je bilo poslopje avtonomnega centra Hiša mladih, kljub temu, da so ga mestne oblasti pred leti v uporabo dale skupini ustvarjalcev kulturno in družbeno angažiranih vsebin, legalno prodano evangeličanski organizaciji. Skvot je bil pred dnevi na silo izpraznjen, na ulicah Kopenhagna pa so bile sprožene množične demonstracije. O tem smo se pogovarjali z Jen Toft Lind, aktivistko in uporabnico izpraznjenega avtonomnega centra.
///////////////////////////////////////////////////////////
Estonska desnosredinska Stranka reform premiera Andrusa Ansipa je na nedeljskih parlamentarnih volitvah tesno premagala koalicijskega partnerja Sredinsko stranko. Po preštetju skoraj vseh glasov je prva dobila slabih 28, druga pa dobrih 26 odstotkov. Bolj pa seveda intrigira podatek, da je baltska država prva na svetu izvedla tudi internetne volitve. Preko medmrežja je glas oddalo 30.000 Estoncev, kar predstavlja 19 odstotkov volilnega telesa.
Tudi Slovenija je že pred leti razmišljala o uporabniško nedvomno bolj prijaznem sistemu, a je ostalo pri oblikovanju projektne skupine, eni študiji ter parih razpravah. O morebitnih zadržkih in prednostih e-volitev smo govorili z magistrom Sašo Zagorcem z ljubljanske pravne fakultete, soavtorjem pravne študije o e-volitvah, izdane leta 2004.
/////////////////////////////////////////////////////////
Od e-tekme z Estonijo pa samo še do nove oboroževalne tekme. George Bush je dal žegen vpeljavi nove generacije jedrskih konic, ki bodo nadomestile stare, ki so v uporabi na nosilnih raketah Tident. Gre za prvo obnovitev ameriškega jedrskega arzenala po dvajsetih letih. Predstavniki Pentagona sicer pravijo, da gre zgolj za nadomestitev, citiramo, “starejših in manj zanesljivih konic z varnejšimi”.
In še relikt iz zgodovine. Na današnji dan leta 1946 je takratni britanski minister Winston Churcill na univerzi Westminster v ameriški zvezni državi Missourri prevzel avtorske pravice za besedno zvezo “železna zavesa”.
//////////////////////////////////////////////////////////////
OFF sta podpisala Jovana in Lan.
Komentarji
komentiraj >>