»Izgleda, da nekatere ljudi resnica boli. Enostavno je ne prenesejo. Tudi tistih ne, ki jo širijo.« To so besede, ki so se predsedniku države Slovenije Janezu Drnovšku zapisale na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj, dan potem ko je izvedel, da so neznani storilci vlomili v stanovanje člana, ki ureja prav to spletno stran in mu ukradli prenosni računalnik ter še nekaj zlatnine za povrh. Ker da so roparji ob tem še vse dodobra premetali, če se morda še kje ne skriva kakšna neprijetna resnica, pa je predsednik, ki je v zadnjem času na spletni strani Gibanja opustil radio-študentovski podpis Janez D., prepričan, da vlom ni naključen in da je posledica njegovih kritik. Skratka, da gre za politično motivirano dejanje.
Toda pri njegovih kritikah aktualne oblasti Janeza Janše gre vendarle predvsem za ugotavljanje že za časa premierja Drnovška in vladavine LDS utemeljenih resnic, kot so denimo - razvrednotenje državnih institucij za oblastniške interese, klientelizem in nepotizem ter recimo še politične in kapitalski pritiski na medije. In ker smo bili tudi za časa Drnovška na čelu izvršne oblasti priča kar nekaj sicer res težko dokazljivim, a zato nič manj nedvomno politično motiviranim podobnim dejanjem, je politična motiviranost vloma in odtujitev prenosnega računalnika, na katerem se je urednikovala spletna stran Gibanja za pravičnost in razvoj, ki ga ob predsedniški službi v prostem času vodi prav Janez Drnovšek, vsekakor verjetna.
Vsekakor je možno tudi, da je z dejanjem samim, nekdo le želel Drnovška nekoliko opomniti, če že ne, glede na to, da je ta neznanim storilcem in naročnikom sporočil, da ropi in anonimne grožnje ne zadoščajo, ter da jih vabi, da pokažejo, kaj vse še zmorejo ter da se naj le oglasijo, saj da vedo kje je, neuspešno zastrašiti. Da v državi zoper predsednika Janeza Drnovška poteka neka iz domačega političnega podzemlja dirigirana proti-kampanja, je sicer nakazala že ovadba samo-oklicane Civilne iniciative – Stop Communism Mafia, na katero je Urad predsednika Republike v dogovoru s predsednikom 23. februarja prav tako strumno odgovoril s proti-prijavo suma storitve kazenskega dejanja sramotitve predsednika Republike Slovenije.
Veliko manj pa je verjetna sama pravilnost ocene predsednika Drnovška, da nekatere ljudi v aktualni oblasti boli resnica. Gotovo veliko bolj kot Drnovškove prežvečene in za časa njegovega predsedovanja vladi prav tako obstoječe resnice namreč aktualne oblastnike boli njihov politični ego. Pravzaprav pa jih je strah. In sicer prav morebitnega političnega vpliva aktualnega predsednika. Janez Drnovšek ima namreč za sabo določen politično-motivacijski kapital, ki ga redno izkazujejo javnomnenjske raziskave, kaže pa se v podatku, koliko ljudi bi bilo nemudoma pripravljeno na volitvah podpreti stranko, ki bi jo ponovno vodil doktor Janez Drnovšek. In njegova prednost pred aktualno oblastjo Janeza Janše je seveda v tem, da tega kapitala do sedaj še ni tudi dejansko izkoristil. Ga pa z vsakim dnem še nekoliko veča, za kar pa so seveda zaslužni tudi politično ali pač ne-politično motivirani vlomi in raznorazne anonimne ovadbe.
Svoj politični kapital bo predsednik Drnovšek gotovo še nekoliko povečal s ponovno samoinicitivno vključitvijo v mednarodni spor okoli pravice Irana do lastnega jedrskega programa. Glede na to, da se je predsednik Drnovšek pridružil mnenju mnogih po vsem svetu in tudi v domovini od političnega odločanja odrinjenih ljudi, da bi bil vojaški spopad z Iranom lahko tudi uvod v novo svetovno vojno ter da bi bilo zato s to državo predvsem nujno obnoviti dialog o tem vprašanju, smo morda na pragu tudi novemu zunanjepolitičnemu spopadu med predsednikom države ter predsednikom vlade in zunanjim ministrom. Ni namreč težko predvideti, kako se bi v primeru eskalacije oboroženega konflikta z Iranom opredelila aktualna vlada. Ta je namreč svojo uslužnost do gospodarjev globalnih vojn aktualne administracije Georga Busha mlajšega iz Bele hiše že večkrat izkazala, pa čeprav je za njo komaj dobra polovica mandata.
Največja nevarnost, ki preži s strani Janeza Drnovška nad politično opcijo, ki se je trenutno zaredila v vladnih sobanah na Gregorčičevi, tako seveda niso prežvečene resnice, ki jih lahko največji privrženci predsednikove zadnje razsvetlitve skoraj vsak drugi dan prebirate na spletnih straneh Gibanja za pravičnost in razvoj. Totalitarnim pojavom smo bili namreč priča tudi za časa, ko je slovensko demokracijo na čelu izvršne oblasti sooblikoval tudi predsednik Janez Drnovšek.
Glede na to, da še vedno ni popolnoma jasno, ali se bo v slovenskem političnem prostoru po notranjem razpadu Liberalne demokracije, katere predsednik je bil dolga leta prav Janez Drnovšek, v kratkem pojavila zgolj ena ali pa nemara celo več novih političnih strank, bi bilo seveda aktualni oblasti najbolj nevarno, če bi eno izmed njih zgolj že javno podprl prav Drnovšek. Še da se mu pridruži nekdanji predsednik države Milan Kučan, in Janša bi že utegnil na naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2008 tenko piskati.
Zato se je ob domnevni politični motiviranosti ponedeljkovega vloma v stanovanje urednika spletne strani Gibanja za pravičnost in razvoj ter odtujitvi prenosnega računalnika, le potrebno še vprašati, komu je to, po javno izraženem prepričanju predsednika politično motivirano dejanje, tudi dejansko koristilo. Da Gibanje kake posebne škode, razen 1400 evrov, kolikor pa je danes vreden že malo boljši, a še vedno povprečen prenosnik, ni utrpelo, bi moralo biti namreč jasno vsakemu računalniško polpismenemu človeku. Spletnih strani se namreč ne prenaša naokoli v prenosnikih, pač pa so te shranjene na fizično oddaljenih in potemtakem varnih strežnikih. Zato je predsedniku Republike vsekakor moč potrditi, da je bil ta vlom politično motivirano dejanje. Toda to je postal šele, ko ga je predsednik oklical za takega. Kar pa je logično, saj bo imel od ponedeljkovega vloma prav sam največ politične koristi.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s spoznanjem, da v domovini ne bolijo prežvečene Drnovškove resnice, pač pa Janšev ego, v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>