Torek, 20. 3. 2007
Borja
* Day je kalifornijski didžej, ki suka plošče že od začetka devetdesetih let. Producirati je začel malo kasneje, najprej z ekipo, ki se je imenovala Innernational. Posneli so nekaj odmevnih komadov, eden se je celo znašel na kultni didžej kompilaciji Return of the Dj (to je ena od glavnih inštitucij, ki so zaslužene zato, da se je didžej vrnil na svoje mesto v hiphop kulturi, po letih zapostavljenosti, ko je gledal v hrbet glavno zvezdo, MC-ja oziroma raperja). Day velja tudi za obsesivnega kopača za ploščami (crate diggerja), kar se tudi odraža v njegovi godbi. Njegova produkcija namreč skoraj v celoti temelji na zlaganju ukradenih koščkov, vzorcev. Hrbtenica so breakbeati sedemdestih let, ki jih uporablja za svoje bobne. Pri melodičnih semplih prevladujejo taki, ki jih je Day vzel iz tradicije ameriškega soula, vendar pa se tu in tam najde tudi kakšen funk in celo brazilski, world music semple.
Zadnje leto Day uspešno sodeluje z nemško založbo Melting Pot, ki jo vodi didžej Olski. Še pred tem je izdal material za založbe Sound In Color, japonsko Subcontact in Milk Crate. Olski je Daya vzel pod okrilje založbe takoj, ko je slednji izdal single What Planet What Station pri mali ameriški založbi Milk Crate.
Olski je sicer ustanovil založbo Melting Pot leta 2002. Pred tem je sodeloval z veliko nemško distribucijsko hišo Groove Attack, ki je specializirana predvsem za hiphop in zlomljene ritme. Melting Pot izdaja s hiphopom povezane zvrsti. S tem mislimo predvsem novi funk, soul, breakbeat. Pravzaprav je klasičnega rapa zelo malo. Izvajalci, ki sodelujejo z založbo, prihajajo od povsod; iz ZDA, Nemčije, Izraela, Danske, Francije ... Najbolj znani med njimi so Lefties Soul Connection, Hawkeye, Imperial Breed, Breakout, Marc Hype & Jim Dunloop in seveda Dj Day. Ta je pred kratkim pri Melting Pot izdal EP z naslovom »Got to Get it Right«, sedaj pa se vrača z albumom The Day Before.
The Day Before ni čisto pravi, ampak retrospektivni, kompilacijski album. Na njem so zbrani singli in remiksi, ki jih je Day posnel v zadnjih osmih letih, pa tudi material, ki je do sedaj izšel le na Japonskem, nekaj malega pa celo do sedaj sploh še ni bilo izdanega. Hkrati je to Dayev prvenec in njegova prva CD izdaja sploh. Da so se pri nemški založbi Melting Pot odločili zbrati Dayev material in ga takole izdati, gredo verjetno zasluge velikemu (podzemnemu) uspehu, ki ga je njegova glasba dosegla v zadnjih mesecih. Med drugim je bil posnetek »Four Hills« (ki je prvič izšel na predzadnji kompilaciji založbe Melting Pot in ki je prvi na pričujoči cedejki) nominiran za komad leta na priznani oddaji Worldwide (BBC), ki jo vodi ikona in »trendsetter« Gilles Peterson. Čeprav posnetek ni zmagal, pa je nominacija pomagala pri Dayevem preboju na svetovno sceno.
Na The Day Before ni presenečenj. Gre za skoraj v celoti inštrumentalno kompilacijo sempladeličnih kolažev, ki so večinoma zrezani in zlepljeni na MPC semplerju. Nekateri deli na plošči so tudi odigrani, s tem mislim predvsem melodične linije, ki jih je Day odigral na Rhodesu in tudi na drugih klaviaturah. Na albumu lahko slišimo tudi skrečerske vložke, kar je bilo pričakovati, saj je Day tehnično zelo dobro podkovan didžej.
The Day Before se začne s počasnim tempom, nadaljuje s plesnimi, funkerskimi posnetki in se konča spet z downtempom. Prvi posnetek, že omenjeni »Four Hills« je zares izjemna, počasna kompozicija z dominantnim semplom godal in za kolažne komade kompleksnim in z občutkom razdelanim aranžmajem. Na album so uvrstili tudi še povsem svež, neizdan remiks, ki ga je Day posnel za komad »Ay Y N'Ama« nemške nu jazz zasedbe Mo' Horizons. Pri koncu plošče najdemo tudi edini raperski komad, ki ga je Day posnel s kolegom iz L.A.-ja, z MC-jem Aloe Blaccom (ta sicer izdaja muziko za prav tako neodvisno, kalifornijsko hiphop založbo Stones Throw). Čisto zadnji posnetek na plošči, neke vrste »hidden track«, saj se začne šele po desetih minutah tišine, pa je Day sproduciral skupaj s prijateljem in producentom Exilom, ki sicer dela precej podobno muziko kot Day.
Pri Melting Pot napovedujejo novi Dayev album, ki naj bi izšel nekje jeseni. Verjetno bo zvočno nadvsen podoben materialu, s katerim nas je Day zalagal zadnje mesece. Kar je tudi prav. Day je eden redkih producentov, ki ostajajo zvesti precej starošolski tehniki produciranja, brez softwearskih plug-inov in podobnih računalniških orodij. Hkrati njegova muzika še zdaleč ni trda, nerodna. Še več, je zelo poslušljiva in bistra. Glede na to, da razni izvajalci delajo na semplih temelječi hiphop in breakbeat že okoli petnajst let in da se tehnike niso radikalno spremenile vse odkar je Marley Marl »ukradel« prvi sner, smo v teh vodah že nekaj časa priča predvidljivosti in »nerazburljivosti«. Nekaterim izvajalcem vseeno uspe posneti izjemno svež material, ki je samosvoj ali pa vsaj tako blazno dober, da je vseeno, če močno spominja na pretekle dosežke znotraj sempladelične znanosti. Dj Day nedvomno sodi med te izvajalce. Njegova produkcija daleč presega na loopih snovane beate. Funky fresh, in the flesh!
pripravil Borja Močnik
Komentarji
komentiraj >>