Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sreda, 21. 3. ´07 ob 24.00; THE WALKABOUTS: Prague (Glitterhouse, 2007) (3376 bralcev)
Sreda, 21. 3. 2007
LukaZ



* Skupina The Walkabouts nam je tako znana, tako dobesedno domača, prav samoumevna, da včasih spregledamo kako njeno značilnost, torej kakovost. Še posebej, ker se njene studijske in koncertne plošče že od druge polovice osemdesetih let dalje, torej dve desetletji, pojavljajo razmeroma redno in pogosto. Pustimo ob strani površnost podpisnika teh vrstic, ki sem v nekem trenutku pomislil, da je skupina nedavno prenehala z delom, čeprav lahko tudi to površnost postavljam v okvir prej omenjene samoumevnosti in poznavanja dejavnosti skupine The Walkabouts ter njenih gonilnih članov, Chrisa Eckmana in Carle Torgerson. Dveh starih prijateljev, ki se poznata že četrt stoletja in ki od druge polovice devetdesetih objavljata koncertne in studijske plošče tudi pod imenom Chris & Carla. Ob njuni novi studijski plošči sem pač pomislil, da sedaj pod imenom Chris & Carla nadaljujeta izročilo zasedbe The Walkabouts. Vendar ta zasedba še obstaja, pravkar objavljeni koncertni album The Walkabouts Prague, posnet na nastopu skupine 5. septembra 2005 v Pragi, pa to zgolj še dodatno potrjuje, dokumentira.
Omenjeni ustvarjalci, torej predvsem Chris Eckman z istomišljeniki, imajo v svojem opusu dva niza koncertnih posnetkov, enega kot The Walkabouts in drugega kot Chris & Carla. Tega drugega bomo sedaj zanemarili, dali v oklepaj, in se osredotočili na koncertne izdaje pod imenom The Walkabouts. 1995. leta je izšla njihova prva koncertna plošča z naslovom Live In Europe 1994, s podnaslovom To Hell and Back. Tista plošča je pomenljiva iz cele vrste pogledov. Najprej: The Walkabouts so glasbena skupina iz Seattla v ZDA. Z izjemo prvih posnetkov, objavljenih pri mestni založbi Sub Pop, so vse ostale plošče objavljali pri evropskih založbah, predvsem pri neodvisni nemški založbi ameriške glasbe Glitterhouse, eno obdobje pa tudi pri veliki britanski založbi Virgin. Skratka, na podlagi tega je bil odziv na njihovo glasbo v Evropi večji, kot doma v ZDA. Recimo, da je ta zaključek preveč samovoljen. Ostanimo pri ugotovitvi, da so bolj povezani z Evropo, kot z rodno Ameriko. Namreč, tudi naslednji neuradni koncertni album, Mystery Mountain Chronicles, objavljen pod nalepko Clevelandesque Records 1997. leta, je vseboval koncertne posnetke z evropske turneje 1994. leta in z nastopov 1996. Torej iz obdobja, ki je sledilo izvrstnima ploščama New West Motel z lastnimi pesmimi in Satisfied Mind z izredno razgradnjo ameriške dediščine. Da posebej ne omenjam naslednje koncertne plošče The Walkabouts with the Nighttown Orchestra, ki je vsebovala posnetek s koncerta v Bruslju, prestolnici združene Evrope, leta 1997. Tudi tisti koncertni album je leta 2000 objavila založba Glitterhouse. Medtem namreč niso bili več pri založbi Virgin. Tisti koncertni album bomo pojmovali kot poseben, saj je dokumentiral koncertno sodelovanje skupine The Walkabouts z godalnim orkestrom. Na razpolago imate še najmanj en napol uraden dokument pod imenom Walkabouts z naslovom No You Won't. Vsebuje razne akustične radijske posnetke, remikse, ostanke in zasnutke pesmi. Nato pa je 1. marca letos izšla pričujoča koncertna plošča The Walkabouts Prague. Če bi nadaljevali s simbolizmi, povezanimi z Evropsko skupnostjo, bi lahko rekli, da ni naključje, da skupina The Walkabouts objavlja koncertni album iz ene od znamenitih zgodovinskih evropskih prestolnic, iz glavnega mesta nove članice EU. Ni odveč omeniti, da je tudi ta koncertni album izšel v okviru naročil zgolj po pošti, »mail order only«, da je torej dosegljiv le preko naročila neposredno od založbe Glitterhouse. Vendar vsaj ni v omejeni nakladi zgolj tisoč izvodov, kot je bil prej omenjeni koncertni album Live in Europe 1994, To Hell and Back. S tistim ima neko zvezo. Oba namreč povzemata trenutek, v katerem je bila zasedba v danem času. 1994. leta so imeli za sabo omenjeni album priredb Satisfied Mind in leto prej objavljeni odlični album New West Motel. Tako je zaključni niz na tisti koncertni plošči predstavljal triptih Jack Candy-Grand Theft Auto-Snake Mountain Blues. Enajst let kasneje, leta 2005, so The Walkabouts imeli album Acetylene, zato ne preseneča, da so z njega na koncertu v Pragi odigrali večino pesmi in da je na pričujočem koncertnem albumu kar polovica od desetih posnetkov s tiste studijske plošče. Ob tem še ena, Good Luck Morning, z albuma Setting The Woods on Fire, ena, zaključna, odigrana v dodatku, pa je priredba pesmi Something's Gone Wrong Again britanske skupine Buzzcocks, ki jo je Chris Eckman, kot sam pravi, poslušal, ko je bil star osem let. Tri pesmi, tri posebej pomenljive izvedbe, ki so tu spet prisotne, pa so prav prej omenjeni triptih Jack Candy- Grand Theft Auto- Snake Mountain Blues. Očitno so medtem postale neke vrste vodilo, koncertni železni repertoar zasedbe The Walkabouts. In prav v zvezi s tu zabeleženimi osem, tudi devetminutnimi silovitimi izvedbami teh pesmi, lahko poudarimo še naslednje: jedro skupine The Walkabouts je isto že kaki dve desetletji. Tu sta kajpak Chris Eckman in Carla Torgerson, tu je vedno prisotna bobnarka Terri Moeller, tu sta spet in še vedno basist Michael Wells in klaviaturist ali multiinstrumentalist Glenn Slater. To, da se vsi med seboj zelo dobro poznajo, da so tesno povezani, se seveda čuti tudi v njihovem igranju. Skupina zveni kot zasedba glasbenikov, ki dobro razumejo drug drugega in si lahko privoščijo razprostranjeno izvedbo posameznih pesmi, da ne rečem skladb. In še: omenjena trojka že kako desetletje starih pesmi zveni še vedno nadvse sveže, polno zanosa, strasti in kar je še takih opisnih izrazov, s katerimi želimo poudariti kakovost izvedbe. Vsebinsko, ne zgolj formalno. S tega vidika je pričujoči album s koncertnim posnetkom iz Prage izvrsten prikaz dela najboljšega, kar lahko The Walkabouts ponudijo in hkrati klasična koncertna rock plošča. Na njej je razvidno vsebovano vse, zaradi česar je koncertna dvorana primarni kraj rock and rolla. Z nekaj malega površnosti bi kdo lahko sicer zelo znano pesem Something's Gone Wrong Again skupine Buzzcocks imel za izvirno pesem zasedbe The Walkabouts, kar zgolj priča o njihovi sposobnosti vsrkati različne vire in jih narediti za svoje. Seveda sploh ni treba posebej poudarjati, da so The Walkabous že zdavnaj razvili jasen takoj prepoznaven izraz, ki pa je odprt in ki se vseskozi tudi spreminja. Spreminja, a ostaja prepoznavno njihov.
Za potrebe nocojšnje oddaje koncert Radia Študent, torej zaradi njenih časovnih omejitev, sem iz kakih petinpetdeset minut posnetka z albuma The Walkabouts Prague izbral tričetrturni povzetek. Spustil sem tri pesmi, uvodno Fuck Your Fear in naslovno z istega albuma, torej Acetylene, za povrh pa še prej omenjeno Good Luck Morning, sicer s studijskega albuma Setting the Woods on Fire. Tako so ostale tri pesmi z omenjenega albuma Acetylene, celo v vrstnem redu, kot na plošči, le, da se je med njih vrinila ena z albuma New West Motel, s katerega so preostale tri pesmi, na koncu pa omenjena priredba skupine Buzzcocks. Slišali bomo torej: Coming Up For Air, Devil In The Details, Jack Candy, Whisper, Grand Theft Auto, Snake Mountain Blues Townesa van Zandta in Something's Gone Wrong Again Peta Shelleya.

pripravil Milko Poštrak


Komentarji
komentiraj >>