Da ni samo slovenska država restriktivna pri dodeljevanju statusa državljanstva, dokazuje tudi novica iz države, za katero smo menili, da ni ravno atraktivna imigrantska destinacija. Državna komisija za revizijo odločb o naturalizaciji tujih državljanov v Bosni in Hercegovini je odvzela 367 državljanstev posameznikom afro-azijskega porekla. Komisija je anulirala odločbe, izdane na podlagi sporne zakonodaje, ki je omogočala dodelitev državljanstva posameznikom, ki so sodelovali v vojnih akcijah na strani Armije Bosne in Hercegovine ali Vojske Republike Srpske.
V večini primerov dotične osebe niso imele nikakršne relevantne zveze z Bosno, niti prebivališča niti osebne izkaznice. Največje število zdaj že bivših bosanskih državljanov, je bilo iz Turčije, Egipta in Alžirije, vključno z enim državljanom Severne Koreje. Zakaj točno so se nahajali v Bosni in si tam celo želeli ostati, ni jasno, morda pa so optimistično pričakovali, da bo Bosna v bližnji prihodnosti postala članica Evropske unije. Žal, več sreče v naslednjem žrebanju.
Vi pa poslušate ob otvoritvi evropskega leta enakih možnosti za vse povsem zgrožen OFF program.
Višji pomočnik radikalnega šiitskega klerika Moktade al Sadra in poveljnik paravojaških milic Ahmed Šibani je bil po dveh letih izpuščen iz ameriškega pripora in že sodeluje v pogovorih z iraškim premierom Malikijem. Šibani je zadnji dve leti preživel v vojaškem zaporu, saj naj bi ogrožal iraško varnost, ker pa se je varnostna situacija medtem že tako poslabšala, iraška vlada ne vidi drugega izhoda, kot da se začne pogajati z voditelji uporniških skupin in jih prepriča v sodelovanje proti iraški Al-kaidi. Pač manjše zlo.
Pred točno enim letom je baskovska organizacija ETA enostransko razglasila stalno premirje, ki ga je nato dva dni pred božičem enostransko tudi prekinila z eksplozijo kombija na madridskem letališču zaradi nezadovoljstva z napredkom mirovnega procesa. Ob tej obletnici je madridsko sodišče oprostilo separatističnega voditelja Arnalda Otega, ki je bil obtožen glorificiranja terorizma, ko je hvalil članico Ete, ki se je po nesreči razstrelila. Otega je sicer že bil obtožen ugrabitve, sedaj pa naj bi deloval le politično za čimprejšnjo odcepitev Baskovske države.
Evropska komisija namerava na aprilske nigerijske volitve poslati skupino opazovalcev, v državi pa se je že začelo predvolilno nasilje. Direktor misije opazovalcev Max van den Berg pa je takoj opozoril, da njegovi opazovalci ne bodo nadzorovali demokratičnega procesa v delti reke Niger, ker je regija prenevarna. Glede na to, da je bila ravno delta Nigra na zadnjih volitvah prizorišče najbolj eklatantnih volilnih kršitev, je vprašanje, kakšen učinek bodo opazovalci sploh imeli, če se ji bodo izognili.
Pekinška šeststranska pogajanja o severnokorejskem jedrskem programu so po večdnevnih zastojih dokončno propadla, saj je pogajalsko mizo zapustil severnokorejski pogajalec. Užaljen, ker po več dneh dogovarjanj Kitajska ni uspela sprostiti 25 milijonov dolarjev, ki so jih ZDA domnevno odblokirale. Po dogovoru naj bi Severna Koreja zaprla svoj glavni jedrski reaktor Jongbjon v šestdesetih dneh od dogovora, njihovi pogajalci pa so razumeli, da šestdesetdnevni rok začne teči od dneva odmrznitve sredstev.
Varnostni svet Združenih narodov še ni našel konsenza glede resolucije o novih sankcijah proti Iranu, navkljub konsenzu med stalnimi članicami. Pogajanja zapleta predsedujoča Južnoafriška republika, ki zahteva 90-dnevno prekinitev sankcij za tehnična pogajanja in omilitev določil glede orožja in finančnih transferjev.
V novem poročilu Amnesty International ponovno opozarja na kršenje pravic zapornikov v Guantanamu in poziva države, naj ne sodelujejo z vojaškimi sodišči, na katerih se sodi domnevnim teroristom. O vsebini poročila Justice delayed and justice denied nam je več povedal njegov avtor Rob Freer:
///////////////////////////////////////////////
Slovenska nacionalna stranka trdi, da je bila prisiljena umakniti svoje podpise iz zahteve za preiskavo spornega nakupa oklepnikov finske Patrie. Za to so se odločili, ker ostale stranke nočejo podpreti njihovih zahtev za oceno ustavnosti verskega zakona in poravnave s podjetjem PUH. Vsebina pobud očitno ni važna, važno le, da roka roko umije, v tem političnem barantanju pa ostajajo roke vseh vpletenih svinjsko umazane.
Ljubljanski župan Zoran Jankovič je zgrožen nad zgroženostjo javnosti nad načrti za razkopavanje glavne tržnice za namene povečanja mestnega parkirnega fonda. Po Zokijevo civilna iniciativa »Tržnice ne damo« sploh ne razume problematike in zavaja javnost s scenariji, da bo tržnica zaprta v nedogled. Izkop, ki naj bi trajal največ eno leto, naj bi se zgodil najprej pod eno polovico, potem pa pod drugo, medtem pa bi branjevke na svoji polovici lahko nemoteno prodajale svoje pridelke – seveda v neposredni bližini gradbišča.
OFF je spisala Maja s pomočjo Jovane. Sledi Terminal Iva Poderžaja.
Komentarji
komentiraj >>