Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Brezbožni OFF (3796 bralcev)
Ponedeljek, 2. 4. 2007
tomazza



OFF NAPOVEDNIK

Minilo je dve leti, odkar je gotovo pod rušo, če že ne v nebesa, odromal prejšnji papež Janez Pavel II., ki je kot prvi Slovan na tem položaju rimskokatoliški cerkvi vladal od oktobra 1978 do smrti, 2. aprila 2005. Že takoj po smrti med katoliškim občestvom silno priljubljenega papeža, ki se je nenazadnje dvakrat izvolil pokazati tudi v Sloveniji, pa so se pojavile prve zahteve, da se naj papeža Janeza Pavla II. razglasi za svetnika.

In pregovorno ne preveč hitra, a za to toliko bolj dosledno učinkovita vatikanska birokracija, je začela zbirati dokaze o čudežih Janeza Pavla II., ki so ključni za postopek beatifikacije. Da bo vatikanska kongregacija za zadeve svetnikov imela lažje delo, so ji danes na mizo dostavili izmed desetih poročil o čudežnih ozdravitvah najbolj trdno poročilo o ozdravitvi francoske nune Marie Simon-Pierre s Parkinsovo boleznijo, ki je nenazadnje pokopala tudi samega papeža Janeza Pavla II.

Že mesec dni po smrti svojega predhodnika se je sedanji papež Benedikt XVI. odločil, da bo beatifikacija Janeza Pavla II. stekla po hitrem postopku, saj bi bilo v nasprotnem primeru pri kanonizaciji potrebno upoštevati običajno čakalno dobo, ki je pet let. Spričo take ihte pa seveda ne gre dvomiti, da Vatikan, ki že sedaj dobro zasluži s prodajo najrazličnejših artiklov pokojnega papeža Janeza Pavla II., ne bi potrdil vsaj enega njegovega čudeža, da bo ta lahko razglašen za blaženega. Če pa bodo čudežno odkrili vsaj dva, pa bo Janez Pavel II. razglašen tudi za svetnika.

Poslušate do posmrtne svetosti preminulih vatikanskih oligarhov povsem ravnodušen OFF program!

OFF PROGRAM

Kljub prekinitvi nasilja in včerajšnji sklenitvi premirja med vladnimi silami in plemenskimi poglavarji v Somaliji se iz prestolnice Mogadiš še vedno valijo reke več deset tisoč beguncev. Prebivalci glavnega mesta Somalije očitno ne verjamejo, da se štiridnevni spopadi med vladnimi silami in islamisti, ki naj bi bili najhujši v zadnjih 15 letih, ne bodo nadaljevali. Ker pa je vladnim silam tudi tokrat pomagala vojska sosednje Etiopije, so begunci prepričani, da je za kaos, ki je nastal v Mogadišu odgovorna tudi ta država, ki naj bi po lastnem zatrjevanju iz države že umaknila dve tretjini svojih sil, kljub temu da očividci potrjujejo, da v Mogadiš prihajajo vedno nove okrepitve etiopske vojske. Nič kaj boljše pa pred očmi somalijske javnosti ne stojijo niti mirovniki Afriške Unije, ki jim spopadov pač ni uspelo preprečiti.

Mirovniki Afriške Unije pa niso neučinkoviti samo v Somaliji, bolj slabo jim gre nadzor neobstoječega premirja tudi v Darfurju. Po včerajšnjem streljanju na helikopter sil Afriške Unije, ki ni terjalo smrtnih žrtev, so danes neznani oboroženi moški na nekem nahajališču vode na meji s Čadom pospravili 5 pripadnikov mirovnih sil Afriške Unije. Napad pa povezujejo z včerajšnjim, v katerem so neznanci pokončali 62 pripadnikov arabskega plemena Torjam.

Za mirovne pogovore z islamskimi oziroma arabskimi sosedami pa se je presenetljivo na skupni tiskovni konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel v Jeruzalemu zavzel izraelski premier Ehud Olmert. Seveda se je Izrael pripravljen pogovarjati samo z zmernimi arabskimi državami, kot je po prepričanju Olmerta Savdska Arabija, ki je zaradi tesnih navezav na režim v Beli hiši najbolj primerna, da prevzame mirovno iniciativo. Katere arabske države niso zmerne, Olmert ni povedal, bi pa bil pripravljen na srečanju prenašati tudi palestinskega predsednika Mahmuda Abbasa.

O miru pa niti sledu ne na Šri Lanki in ne v Iraku. Na vzhodu otoka je eksplodirala bomba avtobus, ki je terjala življenja najmanj 15 ljudi, za kar so po mnenju vladnih sil odgovorni uporni Tamilski tigri. S tem je dokončno jasno, da je leta 2002 sklenjeno premirje nično, kar na terenu dokazuje več deset tisoč novih beguncev. Ni miru tudi v do sedaj relativno dokaj varnemu Kirkuku na severu Iraka, ki ga nadzirajo kurdske sile, saj je tam pred neko policijsko postajo eksplodiral tovornjak bomba, ki je terjal življenja najmanj 11 ljudi.

Bolj kot na propagandno vojno kot na mir pa spominjajo tudi razmere v Perzijskem zalivu. Iranska državna televizija je namreč predvajala nova posnetka dveh izmed 15 zajetih britanskih vojaških mornarjev, ki prav tako priznavata, da so jih sile iranske revolucionarne garde zajele v iranskih ozemeljskih vodah. Da bi bila še nekoliko bolj neprepričljivo prepričljiva, pa so jih postavili pred zemljevid spornega območja, kar je za uradni London kronski dokaz nesprejemljivosti tovrstnega ravnanja.

Predvolilna vojna pa se pričenja tudi onstran luže v deželi samooklicano svobodnih. Brez slabe vesti so tako iz predvolilnega štaba demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton sporočili, da so za predsedniško kampanjo v prvem četrtletju zbrali že rekordnih 26 milijonov dolarjev, kar že kaže, da bo Hillary podrla vse dosedanje rekorde. Nič kaj tako visokozvenečega pa si že vnaprej ne more obetati zadnji republikanski kandidat za nominacijo Tommy Thompson iz Wisconsina. Je pa obetavno, da se za umik ameriške vojske Iraka zavzema tudi vse več republikancev, javno je to med zadnjimi priznal tudi Mathew Dowd, politični strateg Georga Busha v obdobju 2000–2004.

Kljub temu, da pa le noče javno priznati, da bi bilo dobro, da bi iz vročega Iraka svoja šila in kopita pobrali tudi slovenski soldati, pa za to popoldne predsednik po sili razmer največje opozicijske stranke Socialne demokracije Borut Pahor vabi na javno tribuno Slovenija na vrhu sveta – tudi v Mirovnih operacijah ob 17.00 v Grand hotelu Union. Ob tej priložnosti smo z Borutom Pahorjem opravili tudi krajši pogovor.

//////////////////////////////////////////

Zakaj pa se javne tribune ne bo udeležil tudi kdo od predstavnikov aktualne oblasti?

//////////////////////////////////////////

Še naprej pa na domačem dvorišču svoj boj bije tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki se je tokrat obregnila ob policijsko informiranje nekdanjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka ob nadzoru družine Strojan. Kaj da je v zadevi sporno, pa bo povedal predsednik komisije Drago Kos.

//////////////////////////////////////////

Boj, ne na požiralniku, pač pa na poletnem vrtu ljubljanskega Penziona pod lipo, pa bijejo tudi okoliški stanovalci. Bojne sekire med lastnikom Penziona Pod lipo, ki se za naš radio ni bil pripravljen pogovarjati in je skrajno nevljudno odložil, in stanovalci Gregorčičeve, pa so izkopane zaradi načrtovane likvidacije dveh lip pred gostiščem. Zakaj gre, nam bo povedal predsednik Nadzornega Odbora Stanovalcev Gregorčičeve 13 a Jerko Novak.

//////////////////////////////////////////

Zakaj pa pravzaprav sečnji obeh lip pred Penzionom Pod lipo nasprotujejo?

//////////////////////////////////////////

Zadevo pa smo preverili tudi pri pristojnih ljubljanskih uradnikih. Prijazen je bil gospod Dominik Vrečar, odgovorni za zelene površine v Mestni občini Ljubljana.

//////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>