OFF NAPOVEDNIK
Indonezijsko sodišče je oprostilo odgovornega urednika indonezijskega Playboya Erwina Arnadija, ki se je moral zagovarjati zaradi slik v dotični reviji s sedežem kje drugje kot v Združenih državah Amerike. Zajčice v Indoneziji sicer namerno niso bile gole na slikah, saj bi to tožilstvo nemudoma proglasilo za pornografijo, ki je tam močno kaznivo dejanje. Tako pa je sodnik za mnoge presenetljivo ocenil, da ženske v spodnjem perilu, ponekod tudi skoraj s popolnoma razgaljenimi prsmi, ne škodijo morali naroda.
Odločitev sodnika je tako sprožila val jeze med islamskimi nasprotniki Playboya v Indoneziji, ki so pred sodiščem protestirali proti odločitvi sodišča, a do nemirov ni prišlo. Glede na to, da imajo na tej veliki pretežno muslimanski otoški državi lastne tabloide, ki objavljajo bolj eksplicitno gole ženske od tamkajšnjega Playboya, nasprotovanje muslimanov Playboyu ne izvira samo iz moralnih zadržkov, ampak tudi iz tega, da je ta ameriški. Pred letom, ko je Playboy odprl svoja vrata v večinsko muslimanski prestolnici Džakarta, je takoj sledilo razbijanje oken in vrat uredništva, so ga kaj kmalu preselili na otok Bali, kjer je večinsko prebivalstvo hindujsko. Od tam zaenkrat še ne poročajo o incidentih, seveda pa lahko po tej oprostilni sodbi pride do kakšnega neljubega dogodka, kot proti-vračilnega ukrepa zaradi razsodbe v prid urednika indonezijskega Playboya.
OFF PROGRAM
Britanski vojaki, ki so bili pred malo manj kot dvema tednoma zajeti s strani Irana, so se vrnili v domovino. To naj bi bilo po besedah iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinendžada darilo Veliki Britaniji. Ali so bili angleški vojaki zares v iranskih vodah in je bilo njihovo zajetje upravičeno ali ne, se bo težko razjasnilo, saj morska meja med Irakom in Iranom še ni točno določena. Je pa Teheran s tem manevrom mednarodni javnosti zopet dokazal, da se mora z njim pogajati, če hoče kaj doseči, saj je Velika Britanija po začetnem enostranskem vztrajanju po takojšnji izpustitvi petnajstih vojakov, na koncu vendarle pristala na diplomatska pogajanja.
Štirinajst ljudi je bilo ranjenih v napadu na mošejo v južno- tajski provinci Yala. Sicer je življenje v treh južnih pokrajinah Tajske od leta 2004, ko je te pokrajine zopet zajel nemir, izgubilo okoli 2000 ljudi. Na jugu Tajske živijo večinoma muslimani, ki imajo več skupnega z Malezijo kot pa z večinskim budističnim prebivalstvom preostale Tajske. Tako potekajo dnevno bazirani napadi s strani upornikov na policijo, vojsko in druge predstavnike oblasti. Zaenkrat se še ne ve, če je bil napad na mošejo maščevanje budistov, ali pa so napad zagrešili muslimani, da bi še bolj razklali te dve verski skupnosti na Tajskem.
Napetost med oblastjo in civilnim prebivalstvom narašča v Kamerunu, kjer vlada kljub protestom stanovalcev masivno ruši njihove hiše v prestolnici Douala. Po besedah lastnikov objektov, jim te rušijo brez kompenzacije. Razlog za rušenje pa naj bi bila gradnja cest po tem zemljišču in pa to, da naj bi bile hiše zgrajene na črno. Če drži podatek, da so tamkajšnji prebivalci morali plačevati davek na zemljo, potem bo morala oblast izplačati vsaj zemljo. Večina o tožbi države še premišljuje, saj je po njihovem mišljenju težko premagati državo na njenem sodišču.
Okoli sto ljudi je bilo aretiranih med protesti v čilski prestolnici Santiago. Demonstracije so potekale proti spremenjenemu javnemu transportu, ki je po mnenju protestnikov zaradi ukinitve veliko prog najbolj prizadel nižje razrede, saj jim je reforma odrezala povezave. Predsednica in samooklicana levičarka Michelle Bachelet je priznala napake pri reformi, pri tem pa je najprej s prstom pokazala na ministra za promet Reneja Coartazarja, ki je že naznanil nove spremembe, ki naj bi ublažile slabosti prometnih reform.
Kriza se nadaljuje v Ukrajini, saj je predsednik Viktor Juščenko na izredni seji sveta za nacionalno varnost ponovno zavrnil možnost, da bi preklical odlok o razpustitvi parlamenta, kar pomeni tudi predčasne volitve. Na vrsti je ustavno sodišče, ki bo najkasneje v petnajstih dneh razsodilo o ustavnosti Juščenkovega odloka. Medtem se število privržencev proruskega premiera Viktorja Janukovića v središču prestolnice Kijev povečuje.
Farsa z na pol legalnimi potezami še vedno traja v ruski pokrajini Čečenija. Tam je predsedniško mesto prevzel sin bivšega predsednika Ahmeda Kadirova, Ramzan Kadirov. Tega je mesto voditelja čakalo že več let, a je moral dopolniti 30 let, da je lahko tudi zakonsko postal predsednik. Ramzan je pod očetom vodil milice, ki jim očitajo ugrabitve, zapiranje in zlorabe civilistov. Putin je Kadirova mlajšega nastavil zato, ker mu je obljubil zvestobo in bi naj bil edini, ki so mu poslušni nekdanji čečenski uporniki, ki sedaj polnijo vrste čečenskih oboroženih sil.
Selimo se na domača tla. Forum romskih svetnikov se je začel pripravljati na volitve v svet romske skupnosti, ki ga bo konstituiral krovni romski zakon. Sicer se pri predsedniku foruma Darku Rudašu pojavlja dvom o primernosti izvolitve predstavnikov v 21-članski svet. Več nam bo povedal Rudaš.
///////////////////////////////////////////////////////
Da pa krovni zakon – čeravno se Rudašu ne zdi idealen - sam po sebi še ne rešuje stvari, nam dokazuje, da Grosuplje še vedno nima romskega svetnika, pa čeprav bi ga po zakonu o romskih predstavnikih v mestnih svetih moral imeti. Zato v Forumu romskih svetnikov državni zbor pozivajo, naj vpliva na čim hitrejšo izvolitev romskega svetnika v Grosupljem. Kakšno posledico pa bi lahko imela pasivnost državnega zbora pri nespoštovanju zakona občine Grosuplje?
///////////////////////////////////////////////////////
Druga romska organizacija, Zveza Romov Slovenije, pa ob svetovnem dnevu Romov v navezi z novomeškim društvom za razvijanje prostovoljnega dela organizira prireditev v kulturnem centru Janeza Trdine Novo Mesto. Več o prireditvi in njenem namenu nam bo povedala koordinatorka pri projektu in članica društva za prostovoljno delo, Tina Cigler.
///////////////////////////////////////////////////////
Nepovezani poslanci Zares se pred jutrišnjim posvetom vodij poslanskih skupin v državnem zboru o predlaganem vladnem zakonu o pokrajinah pridružuje kritikom tega zakona. Zakaj, nam bo povedala poslanka – recimo temu neuvrščenih, Cveta Zalokar Oražem.
///////////////////////////////////////////////////////
ODPOVED: OFF je pripravil Urh, sledi Terminal o pripravah na vojaški konflikt Združenih držav Amerike proti Iranu.
Komentarji
komentiraj >>