Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 9. 4. ´07 ob 19.00 (ponovitev 16. 4. ´07 ob 10.00) LOW: Drums And Guns (Sub Pop, 2007) (2744 bralcev)
Ponedeljek, 9. 4. 2007
goran



* Uspešni, prepoznavni bendi so pogosto soočeni z visokimi pričakovanji, ki jih do njihove glasbe postavlja občestvo. V takih primerih bend lahko izbira med prilagajanjem izrazu, ki ga do neke mere narekujejo feni, lahko se temu podredijo le delno, lahko pa seveda vsakršno sprejemanje kompromisov pustijo ob strani in ustvarjajo glasbo, ki jih na koncu ne bo pripeljala do overdoseov, rezanja žil ali česa podobnega. V vrste brezkompromisnežev nedvomno lahko prištejemo tudi ameriške indie rockerje Low, ki se raje kot z ujčkanjem fenov ukvarjajo sami s sabo in svojo vizijo na trenutno stanje duha v družbi, ki pohablja človeka in vse okoli njega. Vse prej kot lahkotna osrednja téma s katero se trojica ukvarja na svojem novem albumu ‘Drums and Guns’, posledično zahteva tudi težjo, bolj kompleksno zvočno podobo, ki pa po prvih odzivih sodeč ni taka, kot bi jo pričakovali njihovi feni. Ironično pri tem je, da Low z novim albumom v svoj izraz ne prinašajo nekih radikalnih sprememb, saj je razlika praktično le ta, da so s soncem obsijani prejšnji album zatemnili mračnjaški vzgibi nove plošče ‘Drums and Guns’.

Jedro zasedbe Low, ki ga tvorita zakonska partnerja Alan Sparhawk ter Mimi Parker ostaja nespremenjeno že vse od njihovih začetkov v letu 1993. Odhajajo in prihajajo le basisti, zadnji med njimi Matt Livingston, ki se je dvojici pridružil ravno pred snemanjem zadnjega albuma. Bend je nastal kot nekakšna eksperimentalna reakcija na jezne seattleske rockerje, ki so v začetku devetdesetih let minulega stoletja alternativo popeljali v mainstream, Low in somišljeniki, pa so ponudili glasbo, ki je bila diametralno nasprotje tega, kar je ponujal takratni seattlski milje. S svojim zadržnim, počasnim, tihim izrazom, s poudarkom na minimalistični inštrumentalni kompoziciji, so pritegnili pozornost Virgin Records in v letu 1994 pri njihovi podzaložbi Vernon Yard izdali svoj prvenec. Z novim albumom, ki je sledil dve leti pozneje, so postali priljubljeni pri kritikih, z obsežnimi turnejami in prepričljivim nastopom v živo pa so si pridobili tudi močno bazo fenov. V letu 1999 so prestopili k vplivni, eksperimentom naklonjeni čikaški založbi Kranky in začeli sodelovati s celo vrsto vplivnih producentov, med njimi na primer tudi s Stevom Albinijem. V letu 2003 so se pojavile govorice, da je bend zapustil basist Zak Sally, kar naj bi obenem pomenilo tudi njihov konec. No, v navdušenje fenov se je izkazalo, da Low le niso rekli zadnje besede in sledila je evropska turneja z Radiohead, ki so jo v letu 2004 nadaljevali na ameriških tleh, ta pa jih je na koncu, ironično, pripeljala tudi do podpisa pogodbe s seattelskim Sub Popom, pri katerem so v letu 2005 izdali svoj predzadnji album ‘The Great Destroyer’. Producentsko taktirko je prevzel cenjeni producent Dave Fridmann, ki slovi po detajlirani zvočni podobi, to pa je za glasbo zasedbe Low pomenilo tudi odklon od izrazitega minimalizma.

Z novim albumom ‘Drums and Guns’ so Low svoj zvok ponovno oklestili in to kljub temu, da je pri snemanju ponovno sodeloval producent Fridmann. Bogato sonično paleto s predhodnika nadomestijo zadržani, enostavni zvoki, ki pa tvorijo doslej njihovo morda najbolj kompleksno celoto. Minimalistični aranžmaji dajejo veliko prostora vokalnim harmonijam, ki jih tvorita Sparhawk ter Parkerjeva in ki so skozi leta postale njihov zaščitni znak. Očitno se tega zavedajo bolj kot kdajkoli prej, saj je na albumu nekaj skladb, v katerih se inštrumentalne linije povsem umaknejo glasovnemu dopolnjevanju obeh glavnih protagonistov. Spet v drugih skladbah, Parkerjeva s svojim zadržanim, zreduciranim potrkavanjem, ali pa Sparhawk s posameznimi, skrbno umeščenimi rezkimi kitarskimi linijami, izpostavljata besedno sporočilnost. Zvočno podobo tokrat v večji meri kot običajno, zaokrožujejo subtilne elektronske teksture in številni drugi inštrumentalni detajli, s katerimi Low ustvarijo temačno, klavstrofobično okolje, v katerem osrednja téma dobi nove razsežnosti. Kljub zgovornem naslovu in posameznim besednim zvezam pa novi album ni le kritika severnoameriške imperialistične politike, temveč v prvi vrsti predvsem poligon, na katerem se bend sooča z lastnimi eksistencialnimi vrednotami in stanjem duha v sodobni družbi, v samosvojem slogu pa ta vprašanja uspešno predočijo tudi poslušalcu.

S ploščo ‘Drums and Guns’ se Low predstavijo v svoji najboljši podobi. Temačno, brezupno, že skorajda depresivno vzdušje tvori precej težko poslušljivo glasbo, ki terja angažirano uho, vendar pa ob pravem trenutku ponudi tudi varno zavetje pred norostjo, ki jo ustvarjajo sodobne družbene razmere.

pripravil Goran Kompoš


Komentarji
komentiraj >>

lowlive
katarina visnar [07/04/2007]

namenjava se na koncert LOW na dan mladosti (roncade, IT) in imava še 2 frej placa v avtu. pa petek bo. kdo se nama pridruži? call me, skype me, mail me.
odgovori >>