Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Skoraj svoboden OFF Program! (3610 bralcev)
Četrtek, 3. 5. 2007
Boris V.



Pritisk kapitala, politike in tako naprej...

OFF NAPOVEDNIK

To, da je desničarska politika v Evropi v svojem bistvu še vedno globoko povezana z nacizmom, je verjetno jasno vsakomur, ki sliši modrosti in politične iskrice, ki jih desničarji trosijo v svojih govorih, tako na parlamentarnem odru kot pred kamerami. Tega smo že vajeni, neka senzibiliteta pa pri tej temi vseeno še obstaja. Tako je moral šestindvajsetletni danski poslanec z pomenljivim imenom Morten Messerschmidt, sicer član desničarske Danske ljudske stranke, odstopiti, saj so ga zalotili, da je pel nacistične pesmi in salutiral »Heil Hitler« in »Sieg Heil«.

Messerschmidt je bil obsojen rasističnih izpadov in je odstopil, da bi tako stranki prihranil nadaljnje nevšečnosti. Vendar je nacistična ideologija, ki je obstajala, še preden je sploh dobila takšno ime, enostavno preveč zakoreninjena v evropskem človeku in tudi širše, da bi jo lahko zajezili s takšnimi dejanji. Naj povemo, da je liberalna vlada premiera Rasmussena odvisna tudi od podpore Messerschmidtove Danske ljudske stranke.

Berete delno ljudski OFF Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Obeležujemo svetovni dan svobode tiska, ki je namenjen opozarjanju na pomen novinarskega poklica. Le-ta mora biti po resoluciji Unesca iz leta 1991 svoboden, pluralen in neodvisen, da bi predstavljal temeljno sestavino vsake demokratične družbe. Ta pluralnost seveda nima veliko skupnega s pluralnostjo, ki že nekaj let »hara« po »uravnoteženih« slovenskih medijih. Mednarodna nevladna organizacija »Freedom House« je Slovenijo glede svobode medijev postavila na rep med članicami Evropske unije, natančneje med sedemnajstim in dvajsetim mestom. O pomenu današnjega dneva smo govorili z Gregom Repovžem, predsednikom Društva novinarjev Slovenije:

/////////////////////////////////////////

Za dodaten komentar smo poklicali še na Urad varuhinje človekovih pravic. Ker je sama varuhinja odsotna, je o zaskrbljenosti varuhinje glede svobode medijev z nami govoril Jernej Jerovšek, direktor strokovne službe Urada varuhinje človekih pravic:

//////////////////////////////////////////

O svobodi oziroma varnosti, kar je v diskurzu Združenih držav skoraj eno in isto, bo govora v egiptovskem letovišču Šarm el Šejku, kjer se je začela dvodnevna konferenca o varnosti v Iraku. Na ministrski ravni se je udeležujejo predstavniki devetinštiridesetih držav. S svojo prisotnostjo navzoče razveseljujejo še predstavniki stalnih članic Varnostnega sveta, Kanade, Nemčije in Japonske, tam pa je tudi visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. To je že druga konferenca namenjena zbliževanju držav, ki vplivajo na razmere v Iraku.

Pomanjkanje svobode trenutno čuti dvanajst naftnih delavcev, med njimi enajst tujcev, ki so bili ugrabljeni v Nigeriji. Še pet tujcev je bilo zajetih na jugu države. Za napada prevzema odgovornost militantna skupina Mend, ki zahteva, da gre več dobička od prodaje nafte lokalnim skupnostim. Skupina Mend z napadi prav tako opozarja novoizvoljeno oblast in izraža nestrinjanje z izvolitvijo Umaruja Yar'adue za predsednika države. Zaradi napadov na delavce se je črpanje nafte zmanjšalo, saj je na tisoče delavcev zapustilo Nigerijo po začetku napadov nanje lansko leto. Kljub temu »Royal Dutch Shell« pravi, da se je njihov profit še povečal. Na račun koga že?

Romunski parlament je v skladu z dogovorom iz leta 2005 med Romunijo in Združenimi državami uradno odobril namestitev ameriških enot na romunskem ozemlju. Prvi Američani naj bi se v zračni bazi ob Črnem morju raskomotili že pred poletjem, do leta 2008 pa naj bi jih bilo tam 1500. Ameriška vojska načrtuje uporabo romunskih vojaških objektov, od koder bi vojake pošiljali v Irak in drugam. Oba domova parlamenta, predstavniški dom in senat, sta seveda z veliko večino potrdila dogovor, podobnega pa je z ZDA podpisala tudi Bolgarija.

Podobno popuščanje je izvedla tudi Črna Gora, ki je z Združenimi državami sklenila sporazum, na podlagi katerega Podgorica Mednarodnemu kazenskemu sodišču ne bo izročala ameriških državljanov, ki bi jim grozila obtožba za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti. Sporazum je bil sklenjen že devetnajstega aprila, obelodanjen pa je šele sedaj. Ne gre sicer za tipični sporazum, ampak za izmenjavo diplomatskih not. Za več informacij smo klicali na podgoriški časnik Vijesti, ki je novico prvi objavil, vendar nam najmanj do jutri ne morejo posredovati novih informacij, saj zgodbo še raziskujejo.

Na televizijskem soočenju sta se udarila, sicer ne dobesedno, še zadnja kandidata za predsedniški položaj v Franciji, Royalova in Sarkozy. Razprava, ki se je zgodila le štiri dni pred drugim krogom volitev, je bila baje burna, tekmeca pa sta jo izkoristila za izrekanje kritik. Bolj temperamentna je bila socialistka Royalova, Sarkozy, znan po svojih ostrih izjavah, pa je bil precej miren. Royalova je obljubljala zimzeleni boj proti revščini in brezposelnosti ter se zavzela za ohranitev obstoječega socialnega modela in dvig minimalne plače, Sarkozy pa je dejal, da bo prekinil politiko preteklih vlad - mimogrede, v zadnji je bil notranji minister - skušal pa bo tudi omejiti moč sindikatov. Za konec še povejmo, da se je tretji resni kandidat Francois Bayrou odločil, da Sarkozyja ne bo podprl.


Komentarji
komentiraj >>