Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 13. 5. 2007 ob 14h: Zoomuzikologija – »Vse tičice lepo pojo« (4247 bralcev)
Nedelja, 13. 5. 2007
Peter




Antropologi so prepričani da je ljubezen do glasbe, nezaustavljiva želja po petju, vriskanju in ropotanju univerzalna lastnost človeške vrste, ki jo v različnih oblikah odkrijemo v vsaki družbi. Težje pa je verjeti, da lahko določene oblike glasbenega instinkta ali celo »estetsko« proizvajanje, razvrščanje in posredovanje zvokov najdemo tudi pri drugih živalskih vrstah. Navsezadnje izhaja naša predstava estetskega doživljanja glasbe iz lastnih izkušenj, saj se ne moremo postaviti npr. v kožo kita grbavca, ki šest mesecev v letu večinoma poje, proizvaja ritme in daljše strukturirane zvočne oblike. Kljub temu pa lahko objektivno proučujemo vsaj strukture in organizacijo oglašanja različnih živalskih vrst ter z njimi povezane načine obnašanja. To so osrednja področja zoomuzikologije, mejne interdisciplinarne biološke vede, ki se razvija od sredine prejšnjega stoletja in raziskuje smisel in pomen zvočne komunikacije pri živalih.

Po ljudski modrosti, ki jo je nakazala uvodna, po vsebini ljubezenska pesem iz Bele krajine, so prvaki med živalskimi glasbeniki ptice. Del njihovega oglašanja so klici s specifičnimi sporočili in funkcijo, del pa bi lahko opredelili kot ptičje petje, ki mu ne moremo ali ne znamo določiti utilitarnega namena. Spomnimo se le na izbruhe ptičjega petja, ki se ob zori vedno znova zasliši iz naših vrtov. Ptice so sposobne proizvajati izjemno kompleksne zvočne sekvence z zavidljivimi melodičnimi, ritmičnimi in harmoničnimi vzorci. Nekatere se prilegajo celo glasbenim lestvicam, ki temeljijo na naravni glasbeni uglasitvi (npr. pentatoniki), mnoge so oblikovne po vzorcu »vprašanja in odgovora« ali celo v kompleksnejše glasbene strukture, vrsta zahodno-avstralskega kakaduja pa si pri oglašanju celo pomaga z vejico, s katero namesto po bobnu udarja po votlem deblu primernega zvena.

Današnjo oddajo Cigule migule, v kateri smo odprli področje zoomuzikologije kot v mnogočem sorodne vede etnomuzikologije, bomo zaključili s poslušanjem oglašanja ščinkavca, dolgorepke in najbolj znanega priča pevca, slavca.

Ščinkavec, dolgorepka in slavec iz Tomi Trilar: Gozdne ptice Slovenije (Prirodoslovni muzej Slovenije, 2002)

Vse tičice lepo pojo iz Sto slovenskih ljudskih pesmi (Prešernova založba, 2003)

Oddajo je pripravil Peter Kus .



Komentarji
komentiraj >>