Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Univerzitetni info blok (3861 bralcev)
Ponedeljek, 21. 5. 2007
MarkoO



Vlada je minuli četrtek sprejela predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2007–2010. Cilj omenjene resolucije je med drugim ustvariti enoten visokošolsko-raziskovalni prostor. Resolucija predvideva tudi pospeševanje izmenjevanja znanja v trikotniku visoko šolstvo-znanost-gospodarstvo. Sredstva za visokošolske študije in raziskave pa naj bi po predlogu resolucije povečali na pet odstotkov BDP.

Med glavnimi cilji, ki naj bi jih v slovenskem visokošolskem prostoru uresničili do leta 2010, je uravnotežiti vpis mladih. Izboljšali naj bi razmere za študij in povečali število diplomantov. Povečali naj bi tudi število visokošolskih zavodov v Sloveniji in dosegli boljšo regionalno pokritost. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo Dušana Lesjaka je resolucija usklajena z Rektorsko konferenco in Študentsko organizacijo Slovenije.

Vlada pa je minuli teden uspela izpeljati še en zastavljeni cilj. Minuli torek je namreč podelila prve koncesije v visokem šolstvu za izvajanje študijskih programov druge bolonjske stopnje. Komisija za vodenje izbirnega postopka, ki jo je imenovala vlada, je koncesije za različne študijske programe podelila Univerzi v Novi Gorici, Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije. Zupanov projekt, ki bi ga lahko poimenovali tudi »univerzo v vsako vas«, se torej uspešno in hitro uresničuje. Upajmo le, da minister ob navdušenju nad kvantiteto študijskih programov ne bo pozabil na njihovo kvaliteto.

Razburjenje okrog osnutka predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti se še kar ni poleglo. Predstavniki univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, Študentska organizacija Slovenije – ŠOS, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture – SVIZ in Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije – KORIS so se minuli teden sestali za skupno mizo. Visokošolski partnerji so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje pri pripravi skupnih aktivnosti v povezavi z aktualnimi dogajanji na področju visokega šolstva. Oblikovali pa so tudi koordinacijsko-akcijski odbor, ki bo te aktivnosti usklajeval.

Omenjeni visokošolski partnerji so na skupnem sestanku govorili tudi o sestanku strateškega sveta vlade za kulturo, izobraževanje in znanost. Na sestanek, ki se bo odvijal ta četrtek, sicer predstavniki ŠOS, KORIS in SVIZ-a sploh niso vabljeni. In to kljub temu da bodo na njem govorili tudi o osnutku visokošolskega zakona. Visokošolski partnerji vedarle pričakujejo vključenost vseh institucij s področja visokega šolstva v dogajanje ob nastajanju novega zakona.

Na ostro nasprotovanje strokovne javnosti glede osnutka visokošolskega zakona pa so se minuli teden v pogovoru za časopis Delo odzvali tudi avtorji omenjenega osnutka zakona. Tone Jerovšek, Peter Jambrek in Gorazd Trpin so zavzeli obrambni položaj, od osnutka zakona pa so se tudi nekoliko distancirali. Tone Jerovšek, ki je med drugim izredni profesor na Fakulteti za upravo, je tako povedal, da so v osnutku zakona tudi nekatere zamisli ministra za visoko šolstvo Jureta Zupana, s katerimi se ostali trije niso strinjali. Jerovšek tako pravi, da se ne strinja s tem, da direktorje imenuje vlada.

Sopisec osnutka omenjenega zakona Gorazd Trpin je povedal, da so ministrstvu skušali pomagati pri pravnem oblikovanju zakona. Trpin, ki je predstojnik katedre za upravno pravo pri ljubljanski Pravni fakulteti, je še dodal, da je bilo pisanje osnutka skupinsko delo. Priznal pa je tudi, da še nikoli ni doživel, da bi pri nastajanju nekega zakona vedno sodeloval tudi minister osebno.

Precej manj negativne pozornosti pa sta deležna predlog Zakona o štipendiranju in novela Zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Poslanska skupina nepovezanih poslancev tako oba zakona pozdravlja. Nepovezani poslanec Pavel Gantar pa je skupaj z nekdanjim predsednikom ŠOS Mihom Ulčarjem vseeno navedel nekaj spornih vidikov omenjenih dveh zakonov.

Ulčar pri predlogu Zakona o štipendiranju kot problematične vidi spremembe na področju Zoisovega štipendiranja. Po novem bodo morali namreč Zoisovi štipendisti na vsaki dve šolski leti izkazovati izjemne šolske dosežke. Pomanjkljivo je po Ulčarjevem mnenju tudi to, da bo v skupni dohodek družine po novem všteta še velika večina socialnih transferjev, kot so pokojnine, preživnine in prihodki z naslova samega študentskega dela. Gantar in Ulčar sta imela pripombe tudi glede novele Zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Kot je povedal Ulčar, je novost v noveli zakona višje število bonov za posebne skupine študentov, ki bodo upravičeni do dodatnih deset subvencioniranih obrokov mesečno. Pri skupini teh študentov pa so po Ulčarjevih besedah v noveli pozabili na tiste študente, ki so brez enega ali obeh staršev.

Nase pa so minuli teden opozorili tudi mariborski študentje, ki so pripravili protest proti upravi študentskih domov v Mariboru. Menijo, da se jim s strani vodstva študentskih domov dogajajo krivice in kršitve, zato so se odločili pripraviti mirni protest. Prebivalci mariborskih študentskih domov se med drugim pritožujejo nad enakimi cenami ne glede na stanje bivanja, nad ukinjanjem pravic do bivanja podaljšanim absolventom, neustreznimi življenjskimi standardi in nad kazenskim in neutemeljenim preseljevanjem študentov v druge sobe.

Poglejmo še malo na svetlo stran našega visokega šolstva. Minuli teden smo lahko izvedeli, da je Univerza v Ljubljani zasedla 14. mesto na seznamu najbolj uspešnih izobraževalnih ustanov, ki sodelujejo v programu Erasmus. Univerza v Ljubljani se je tako v analizi projekta Evropske unije za izobraževanje in mobilnost Erasmus uvrstila med 20 najboljših partneric v programu, v katerem sodeluje 2500 visokošolskih izobraževalnih ustanov. Na seznamu dvajseterice je iz novih članic poleg ljubljanske univerze in Karlove univerze v Pragi le še varšavska univerza.

Zaključimo z nekaj zanimivimi statističnimi podatki. Na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Sloveniji je lani diplomiralo 17.145 študentov, kar je 8,6 odstotka več kot leto poprej. Po podatkih Statističnega urada pa sta bili med diplomanti dosedanjih visokošolskih dodiplomskih programov slabi dve tretjini žensk. Od vseh diplomantov dosedanjih visokošolskih dodiplomskih programov in programov 1. bolonjske stopnje jih je v lanskem letu skoraj polovica diplomirala na področju družboslovja, poslovnih ved in prava.

---------------------------------
ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
---------------------------------

Danes se lahko ob 18. uri na Fakulteti za družbene vede udeležite predavanja Emilie Klepacka. Naslov predavanja je »(Ne)moč mladinskih organizacij v OZN in Evropskem parlamentu ter aktivna participacija mladih«.

Študentska organizacija Slovenije skupaj s Politološkim društvom Polituss in študentsko zvezo KOMISP jutri ob 17. uri organizira javno tribuno z naslovom »Dobrodošli na McUniverzi«. Potekala bo v predavalnici 1 na Fakulteti za družbene vede. Razprava pa bo osredotočena na smernice sprememb slovenskega visokošolskega prostora.

V torek ravno tako ob 17. uri se lahko udeležite okrogle mize o medkulturnem učenju in izobraževanju za razvoj v šolah. Okrogla miza se bo odvijala v Knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi 2 v Ljubljani.

Samo za vas je info blok sproduciral Marko O. Nekaj info blok novic pa je dodala Lucija D.


Komentarji
komentiraj >>