Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 31. 5. ´07 ob 19.00 (ponovitev 7. 6. ´07 ob 10.00) BEASTS OF BOURBON: Little Animals (Alberts/Sony-BMG, 2007) (2964 bralcev)
Četrtek, 31. 5. 2007
bruc



* Beasts of Bourbon delujejo na avstralski rockerski sceni vse od leta 1983. »Tex Perkins«, »Spencer P. Jones«, »Boris Sudjovic«, »James Baker« in »Kim Salmon« so danes velika imena avstralskega neodvisnega rocka, ki imajo za sabo ogromno glasbenih projektov in sodelovanj. Pred štiriindvajsetimi leti so združili moči v zasedbi, ki je služila kot stranski projekt bolj zvenečim avstralskim bendom The Scientists, The Johnnys, The Hoodoo Gurus in The Dum-Dums. Skozi leta so se člani zasedbe Beasts of Bourbon neprestano menjavali, vendar to ni motilo njihovega dokaj kontinuiranega razvoja. Do leta 1997 so zabeležili šest studijskih albumov, ki so prepričali s kombinacijo mrakobnega bluesa, punk'n'rolla, garažnega rocka in celo countryja. Njihova godba je bila vse od začetkov zaokrožena z značilnim temačnim zvokom, ki se je na vsebinski ravni loteval najbolj morbidnih tem obupa, nasilja, vseh možnih oblik odvisnosti in pregrešnosti.

Njihov zadnji studijski album »Gone« je bil posnet pred desetimi leti in takrat je bilo slutiti, da se je bend dokončno izpel. Kim Salmon se je že leta 1993 poslovil in se bolj intenzivno posvetil svojim »The Surrealists«, »Tex Perkins«, ki je vse do danes ostal idejni vodja zasedbe, je v tistem času deloval z obetajočimi The Cruel Sea, tako da so se Beasts of Bourbon v sredini devetdesetih ponovno iz superskupine prelevili v stranski projekt. V skladbah na albumu »Gone« ni bilo čutiti glasbene dinamike in napetosti, ki je bila temeljna značilnost njihovih predhodnih glasbenih izdelkov. Vendar presenečenja so vedno možna. Pred parimi leti smo se o sodobni avstralski rock sceni pogovarjali z »Andyjem Mooreom« in »Samom Agostinom« iz ponorelega avstralskega rock dvojca Digger and The Pussycats. Na vprašanje, kateri avstralski rock bend je za njiju najbolj vroč, sta soglasno pritrdila, da so to Beasts of Bourbon. Odgovor se je zdel leta 2005 nekako za lase privlečen, vendar fanta sta trdila, da tako divjega in prepričljivega koncertnega doživetja, kot so Beasts of Bourbon, ni preveč pametno zamuditi. Ko smo slišali njihov odlični koncertni album »Low Life« iz leta 2005, so se naši predsodki popolnoma razblinili. Še bolj čudovita je bila novica, da so letošnjega aprila izdali novi album »Little Animals«. Že po prvem poslušanju je bilo jasno, da imamo opraviti z najbolj prepričljivim glasbenim produktom v celotni njihovi karieri. Z velikim veseljem lahko ugotovimo, da na albumu ni slabe skladbe. Beasts of Bourbon so po štiriindvajsetih letih bolj umazani in bolj surovi kot kdajkoli prej. Glasbena celota deluje izjemno suvereno in spontano. Album je produciral bobnar Skritch, ki sodeluje na zadnjih solo glasbenih projektih »Texa Perkinsa«. Na svetovnih turnejah pogosto nadomešča tudi standardnega bobnarja Beast of Bourbon, »Tonyja Polo«. Ravno to je verjetno blagodejno vplivalo na njegov nevsiljiv producentski pristop. Vsi elementi rockovskega zvoka so skladno zabeleženi v celoto, ki je izjemno čvrsta in brezkompromisna. Album je bil posnet v nekaj dneh, brez pretiranega eksperimentiranja in kompliciranja. Tudi to je verjetno eden od razlogov za blagodejno sproščenost celotne zasedbe. Med »fani« Beasts of Bourbon se širijo mnenja, da pomeni album »Little Animals« nekakšno vrnitev h koreninam njihovega ustvarjanja. Primerjave s prvencem »The Axeman's Jazz« sicer niso povsem neumestne. Posamezni elementi njihovega temačnega countryja z začetnega obodobja so delno prisotni tudi na zadnjem albumu. Udarni težki bluesovski akordi prednjačijo pred bolj umirjenimi deli, tako da bi bila še bolj smiselna primerjava z njihovim klasičnim albumom iz leta 1991 z naslovom »The Low Road«. Vse skupaj je zaokroženo z elementi garažnega rockerskega navdiha, ki je na zadnjem izdelku postal melodično zaokrožen in to bolj kot kdajkoli prej. Elementi hrupa, prehodov, glasbenih pavz in kitarskih distorzij so na »Little Animals« zreducirani, smiselno dodelani in tako ne razbijajo celote.

»Tex Perkins« ostaja še vedno osrednja figura zasedbe. Njegov psihotični vokal odlično preči celotno glasbeno strukturo. Bobnar »Tony Pola« in basist »Brian Hooper« sta v svojih ritmičnih nalogah morilsko odločna. Medigra kitar »Spencerja P. Jonesa« in »Charlieja Owena« je ognjevita in izrazito dinamična. Lirični momenti se domiselno dopolnjujejo s temeljno rockovsko ekspresijo. Tematika njihovega ustvarjanja ostaja še vedno nekoliko temačna in na trenutke celo ironična, na kar napeljujejo že naslovi skladb. Že uvodna skladba »I Don't Care About Nothing Anymore« opozarja na avtorjev brezbrižen odnos do okolice. Temne plati človeške psihe, pesimizem in večni nihilizem so osrednje linije ekspresivnega poetskega izraza Beasts of Bourbon. Ravno zgoščene metaforične strukture besedil pomembno zaznamujejo celoten avtorski pečat. Skladbe se logično dopolnjujejo v kohezivno celoto, ki navdušuje z izjemno svežino in neposrednostjo.

Beasts of Bourbon so torej že v prvi tretjini leta ponudili odličen avstralski rockovski izdelek, ki ga bo v prostrani deželi na robu sveta v letu 2007 težko preseči. Vsakdo bo na ploščku našel trenutke zase, saj gre za spretno kombinacijo udarnejših in mirnejših skladb, ki so intuitivno združene v zaključeno celoto. Glede na to, da so Beasts of Bourbon na odru zelo darežljivi in eksplozivni, se lahko nadejamo čim prejšnje evropske turneje.

pripravil Brane Škerjanc


Komentarji
komentiraj >>