Torek, 12. 6. 2007
Bozji_dar
Dejstvo je, da so fantje iz zasedbe Fridge, ki jo poleg že obeh omenjenih zvezdnikov sestavlja še bobnar Sam Jeffers, svoje pokazali že davno tega. Njihova odlična prejšnja plošča Happiness, četrta po vrsti, bi zlahka lahko ostala njihov slavospev. Poleg tega je post-rockerska forma v vseh teh letih doživela že toliko nepotrebnih oskrunjenj, da res ni več nobene potrebe, da Fridge še naprej vztrajajo v njej. Pa vendarle je to bila njihova zavestna odločitev. Očitno je, da fantom ni potrebno odkrivati novih neraziskanih področij. Stari preverjeni vzorci njihove godbe očitno še vedno predstavljajo dovolj velik ustvarjalni izziv za to britansko trojico. Sicer pa imata tako Kieran kot Adem proste roke v svojih ostalih solo projektih.
Novi album The Sun torej ne prinaša nič bistveno novega v zvoku zasedbe Fridge. Svojo glasbeno žilico še naprej napajajo v inštrumentalnih post-rockerskih sferah, ki se zdijo kvečjemu nekoliko bolj vedre in sončne, kar se nenazadnje odraža tudi v samem naslovu albuma. Razpotegnjene kreacije gradijo na mnogih plasteh zvoka, ki jih sproti nalagajo eno na drugo, in pri tem nemalokrat sproducirajo povsem spodobno kakofonijo zvokov. Najboljši kos pogače prispeva edini član brez zvezdniškega sijaja v ekipi, bobnar Sam Jeffers, ki s svojim na trenutke asinhronim bobnanjem daje slutiti tudi nekoliko bolj eksperimentalno plat zasedbe. Sem in tja se mu z inovativnim struženjem po kitari pridruži tudi kitarist Hebden, Adem s svojim basom pa skladbam služi predvsem kot ritmična osnova. Posamezni kosi ozaljšani s subtilnim elektronskim škripanjem še vedno kažejo tendenco po zavzetem in resnem ustvarjanju glasbe, vendar so v večini primerov ti deli rezervirani le za uvode in zaključke skladb. V glavnem, vmesnem delu pa fantje uberejo precej bolj konvencionalno sredinsko pot, ki s svojo liriko in ležernostjo kaže, da se je trojica nekoliko postarala.
Kljub temu nekoliko »postaranemu« zvoku skupine Fridge, ne moremo mimo dejstva, da gre še vedno za skupino odličnih glasbenikov in spretnih kompozitorjev, ki se tudi v novih, spremenjenih okoliščinah dobro znajdejo. Z izrazito čisto kitaro nekoliko izstopa skladba Eyelids, ki je tudi prvi single. Bolj pa navduši druga polovica plošče, ki se odpira s skladbo Oram in zaključi z repetitivno Years And Years And Years..., v katero so inkorporirali tudi človeške vokale in jo po post-rockersko v krešendu zakoličili.
Po dolgoletni odsotnosti so se Fridge torej vrnili, a manj veličastno, kot je to marsikdo od njih pričakoval. Tisti, ki smo jih poznali že prej, se žal ne moremo znebiti rahlega razočaranja, za vse ostale, ki se s tem britanskim triom srečujete prvič, pa naj ta recenzija ne zveni preveč odbijajoče, saj plošča The Sun kljub vsemu prinaša kar nekaj skladb, ki jim je vredno prisluhniti.
Komentarji
komentiraj >>