Slovenija te dni ni sproščena država. To pa je tudi ena redkih vsebinskih ugotovitev, o kateri smo priča konsenzu v domačem podalpskem političnem prostoru, saj se z njo strinjata tako tako imenovana levica kot desnica.
Prav tako imenovana desnica si je sicer prva za svoj cilj zastavila za še en mandat aktualne vlade Janeza Janše med domačim volilnim telesom agitirati prav s konceptom sproščenosti. Sinočnjo javno tribuno Zbora za republiko v Cankarjevem domu naslovljeno s Sproščena Slovenija leta 2007?, je namreč Predsednik Zbora za Republiko Peter Jambrek na predhodni tiskovni konferenci napovedal z besedami, da sedanja vlada Janeza Janše potrebuje vsaj še en mandat, da, navajam, vsaj približno sanira 12 let nesproščenosti na 50 let podlage diktature, konec navedka. Tako je bil končni sklep javne tribune Zbora za republiko sicer znan še predenj je do njega tudi dejansko prišlo. Slovenija pač še ni dovolj sproščena, posebej pa naj bi bila ta nesproščenost kritična na področju gospodarstva, medijev in visokega šolstva.
Da o sproščenosti pač še ne moremo govoriti, ker se še ni spremenil vzorec političnega obnašanja, po katerem se politika vpleta v vse pore domačega družbenega življenja, pa je udeležencem javne tribune Zbora republike, ki je uradno zaradi prevelike gneče potekala za zaprtimi vrati najete dvorane Cankarjevega doma, pritrdil tudi opozicijski prvak in evropski poslanec Borut Pahor. Da država Slovenija te dni res ni sproščena država, so prepričani tudi v združenju Zares. Na sočasno kot javna tribuna Zbora za republiko organiziranem programskem posvetu z naslovom Vrednote nove politike so se konceptu sproščenosti odločili po robu postaviti s konceptom alternativ slovenski politiki, ki je po njihovem prepričanju v globoki vsebinski krizi.
Toda o sproščenosti same države, pa naj bo ta vladajoči politični opciji popolnoma podrejen aparat, ali pa storitveni servis za državljanke in državljane, pravzaprav res težko govorimo. Država, ta abstraktni pojem za izvajanje suverenosti na določenem geografskem območju, namreč sama zase še ne more biti sproščena, ali pač nesproščena. Sproščeni ali nesproščeni so namreč lahko samo ljudje, ki v njej živijo.
In prav v tem se ponovno kaže ta presenetljivi konsenz v podalpskem političnem prostoru. Glede na težke besede, ki jih je bilo moč slišati tako na včerajšnji tribuni Zbora za republiko kot na programskem posvetu združenja Zares, potrdil pa jih je še večerni televizijski nastop Toneta Jerovška in Dimitrija Rupla za Zbor za republiko in Mateja Lahovnika in Marka Jakliča za združenje Zares, je jasno, da o kakršnikoli sproščenosti nastopajočih res ne moremo govoriti. Ker je bil na domačem terenu, je bil tako še zdaleč najbolj sproščen televizijski voditelj in novinar Slavko Bobovnik.
Primerov javno izpostavljenih domačih nesproščenežev pa te dni res ne manjka. Gotovo lahko mednje štejemo predsednika Janeza Drnovška, ki, če bo obveljala volja državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in predsednika koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksandra Zorna, pač ne bo osrednji govornik na letošnji proslavi ob dnevu državnosti, ki bo na Trgu Republike potekala na predvečer praznika, torej 24. junija. Ker naj bi predsednik Drnovšek sprva to možnost zavrnil, bo govoril kar Zornov šef – predsednik vlade Janez Janša. S proslavo naj bi sicer želeli obuditi samozavest, ponos, pokončnost in veselje, ki da ga tako manjka med domačimi nesproščenimi ljudmi.
Da se ne počuti prav nič sproščeno, smo lahko povsem jasno razbrali tudi iz težkih obtožb polnega pisma nekaterim vplivnim članom največje domače stranke in predsedniku vlade, ki ga je odposlala že povsem nepreklicno nekdanja državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andrijana Starina Kosem. Tudi odziv predsednika vlade, da so očitki neresnični in skregani z vsako logiko, pa ne kaže, da bi bil v tej državi kaj bolj od vseh drugih državljank in državljanov sproščen vsaj sam premier Janez Janša.
Tako domači politiki, posledično pa še vse ostale državljanke in državljani, te dni torej sploh niso sproščeni. K temu sta seveda še kako prispevala prav jesenski boj za fotelj predsednika republike, in najnižja podpora vladi Janeza Janše, ki ji res ne daje dobrih obetov ne za predsedovanje Evropski uniji in ne za parlamentarne volitve prihodnje leto. Ključna težava in zmota domače politike tako bržkone je, da to svojo nesproščenost zaradi prihajajoče nove razdelitve mest ob domačem oblastniškem koritu, projecira in prenaša tudi na vse državljanke in državljane. Hkrati pa ne opazi, da postaja Slovenija država, v kateri je vse bolj sproščen zgolj domači represivni aparat oziroma policija. In če bodo domači policisti še naprej tako sproščeno streljali v zrak na zasebnih zabavah, nadlegovali in zastraševali obiskovalce in uporabnike Metelkove ter podobno, domače državljanke in državljani res še dolgo ne bodo kaj bolj sproščeni. Kvečjemu nasprotno, čedalje bolj verjetno se zdi, da bo tudi na Slovenskem prišlo do prvih pravih uličnih spopadov s tako arogantno-sproščeno policijo.
Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem s policijsko in ne sproščeno državo Slovenijo v zobeh prispeval Tomaž Z.
Re: Še ne dovolj sproščena Slovenija
tomazza [18/06/2007]
Ministrstvo za notranje zadeve
Policija
Policijska postaja Ljubljana-Center
Trdinova ulica 10,
1000 Ljubljana
Zadeva: Pritožba zoper dejanja policistov kolesarjev PP Ljubljana-Center – Damjana Lubeja in Mehmeta Telalovića
Spoštovani,
verjemite mi, da sem se spodaj podpisani Tomaž Zaniuk k pisanju te Pritožbe zoper dejanja policistov kolesarjev PP Ljubljana-Center – Damjana Lubeja in Mehmeta Telalovića v jutranjih urah 12.06. 2007 v in pred klubom Jalla Jalla na Metelkovi, do katere sem upravičen po prvem odstavku 28. člena Zakona o policiji, spravil šele po dolgem in tehtnem premisleku. Toda glede na to, da se kot univ. dipl. novinar in od leta 1999 redni sodelavec Aktualno-politične redakcije Radia Študent zaradi narave mojega poklica in konkretnega medija, na katerem se novinarsko udejstvujem, pogosto ter redno srečujem s predstavniki slovenske policije in imam z njimi korektne in dostojne odnose, ob takem grobem kršenju policijskih pooblastil ter državljanskih pravic in svoboščin, žalitvah in grožnjah, kot sem jim bil podvržen v obravnavi s strani policistov kolesarjev PP Ljubljana-Center Damjana Lubeja in Mehmeta Telalovića, ne morem molčati, saj menim, da tovrstno ravnanje posameznikov iz vrst domače uniformirane policije, meče slabo luč tako na celotno slovensko policijo kot nenazadnje tudi na splošno raven demokratične in državljanske kulture v Republiki Sloveniji.
Nekaj čez 2.00 uro 12. 06. 2007, ko sva se s prijateljem nahajala v klubu Jalla Jalla na Metelkovi, je v in pred klub Jalla Jalla prispelo več patrulj PP Ljubljana-Center, registrske številke nekaj sodelujočih vozil prilagam v prilogi. Vodja postopka – policist kolesar Damjan Lubej je zaradi domnevne pritožbe okoliškega stanovalca/ke zaradi hrupa nemudoma zahteval, da se v klubu ugasne glasba in da ga vsi, ki se v njem nahajamo, nemudoma zapustimo. Ne glede na to, da se policijskemu ukazu nihče ni upiral, sta policista kolesarja Damjan Lubej in Mehmet Telalović obiskovalce v klubu, tudi mene samega in prijatelja, pričela tudi nasilno-fizično odrivati proti izhodu, nakar sem ju mirno in dostojno opozoril, da s tem kršita svoja policijska pooblastila, saj za uporabo fizične sile ni nobene potrebe. Ker sta se policista Lubej in Telalović odzvala z grožnjami in kričanjem, sem ju ponovno opozoril, da takšno izvajanje policijskega postopka, nikakor ni v skladu z denimo 4. členom Pravilnika o policijskih pooblastilih, po katerem mora policist pooblastila izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da po nepotrebnem ne prizadene dostojanstva osebe v postopku, in nato zapustil prostor kluba Jalla Jalla, pred katerim je sedelo večje število ljudi. Neutemeljeni in nepotrebni fizični prijemi - odrivanje in žaljenje, so se nadaljevali tudi pred klubom Jalla Jalla, kjer je policist Lubej opravil ugotavljanje moje identitete, čemur se nikakor nisem upiral, čeprav mi razlog za ugotavljanje identitete, kot ga zahteva 4. odstavek 14. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih, ni bil pojasnjen, ampak sem jo nemudoma izkazal z osebno izkaznico. Potem pa mi je v neposredno osebno bližino pristopil policist Mehmet Telalović in mi na uho zašepetal: »Pojedel te bom. Pazi, ko se bova naslednjič ob drugi priliki srečala!«. Ker sem mnenja, da uniformirani predstavnik slovenske policije v okviru svojih pristojnosti v normalni demokratični državi ne more in ne sme na taki osebni ravni groziti, sem ga na to nemudoma opozoril in zahteval, da se identificira. Policist Mehmet Telalovič, njegovo identiteto poznam, ker jo je ta večer razkril v drugih postopkih zoper druge osebe, mi svoje identitete ni želel razkriti, je pa to storil policist Damjan Lubej, ki je vodil postopek in mi tudi izdal Plačilni nalog zaradi kršitev ZRJM -1, člen 22, odstavek 1 in ZRJM -1, člen 7, odstavek 2, v skupnem znesku 750,88 evrov. Med na moje uho izrečeno grožnjo policista Telalovića, je zgolj meter od naju stal policist PP Ljubljana-Center, čigar identiteto sem razbral iz imena na uniformi – G. Mohorič. Nadalje se pritožujem tudi nad način vročanja plačilnega naloga s strani policista Lubeja, katerega sem seznanil, da bom plačilni nalog podpisal samo v primeru, če mi bo dopuščena opomba, da se ne strinjam s takšnim postopkom obravnave, kar je policist Lubej gladko preslišal, mi plačilni nalog vrgel pred noge in mi posmehljivo navrgel, da je tako ali tako vseeno, saj da se šteje, da mi je bil Plačilni nalog vročen. Za priče, tako ravnanja policista Lubeja, kot ravnanja policista Telalovića, ki mi je pristopil, me fizično prijel za roko in mi grozil na uho ter vsemu drugemu dogajanju – fizičnemu odrivanju, razžalitvam ipd., pa navajam še ...
Upam, da razumete, da sem se bil, ker ne vem, ali me naj bo strah, za svoje zdravje ali življenje, zaradi odkritih groženj in šikaniranja uniformiranega policista, primoran pritožiti na takšno ravnanje s strani uniformiranih predstavnikov slovenske policije. Zato od pristojnih pritožbenih organov, kot jih predvideva 28. člen zakona o policiji, pričakujem, da bodo sprožili ustrezne postopke notranjega nadzora tega kršenja pooblastil policistov Telalovića in Lubeja, ter me o njih obvestili. Generalnemu direktorju policije pa v skladu z 72. členom Zakona o policiji predlagam, da jima z odločbo odvzame pravico izvajati oziroma zlorabljati policijska pooblastila. Obveščam pa vas, da sem predvsem zaradi svoje lastne varnosti, s primerom prisiljen seznaniti tudi Varuhinjo človekovih pravic in javnost.
Lep pozdrav,
Tomaž Zaniuk.
V Ljubljani, 16.06. 2007.
Poslan v vednost:
- Ministrstvo za notranje zadeve
- Varuhinja človekovih pravic RS
- javnosti
odgovori >>