Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Petek, 22. 6. ´07 ob 17.00; ME FIRST & THE GIMME GIMMES !!! (3463 bralcev)
Petek, 22. 6. 2007
miha



ME FIRST & THE GIMME GIMMES, TAT, DEBELI PRECJEDNIK, IN-SANE, 20. 6. '07, Cvetličarnna- Media park, Ljubljana

* Ob koncu napornega šolskega leta je čas za lansiranje premnogih koncertov, ki so namenjeni širši srednješolski raji. Kot napoved letošnjega obolelega programa festivala Pozdrav poletju, kjer se mladina na državne in občinske stroške glasbeno vzgaja ob zvokih najbolj šund glasbe, se je dan poprej v Cvetličarni Media Park zgodil nastop štirih zasedb, ki naj bi imele skupni imenovalec v svoji punk rock usmeritvi. Domači In-Sane, osiješki Debeli precjednik, britanski TAT in prišleki iz domovine melodičnega punka Me First nad the Gimme Gimmes so že v zgodnjih večernih urah privabili na makedamsko parkirišče prizorišča trume mladeži, željne zabave po napornem šolskem letu. Čas nastopa je bil upoštevajoč to dejstvo odmerjen od osme ure dalje, ko je zunaj še vedno veselo sijalo sonce, pa nekje do polnoči.

Matineja se je pričela skoraj točno ob času, ko so še v dokaj prazni dvorani zagodli domači melodični punkerji In-Sane, katerih čas je bil strogo odmerjen na dobre pol ure. Njihova predstava pred tako velikim nastopom je nekako izvodenela, saj hitov željni obiskovalci niso pokazali blaznega zanimanja za njihovo tekočo in spevno varianto punk rocka.



Vzdušje se je precej popravilo okoli devete ure zvečer, ko so na oder stopili slavonski prvaki melodičnega punka Debeli precjednik, ki so svojo osnovno žanrsko opredelitev k sreči že prerasli. K temu je zlasti pripomogla zadnja, tretja plošča, ki ponuja mnogo več od samih pocukranih refrenov, drvečega ritma in naspidiranih kitar. Debeli precjednik so po videnem in slišanem v zadnjem letu eden od bandov, ki maksimalno odlično izpelje vsak svoj nastop in ki mu ne manjka energičnosti in udarne moči. Tokrat so polovično napolnjeno dvorano kljub na čase vse preveč uničenemu zvoku popeljali skozi svojo ustvarjalno pot vseh treh plošč s poudarkom na zadnjem izdelku. Kot kaže, so fantje nekako postali popularni med širšimi množicami, saj so zasluženo uspeli povzročiti vzpodbudno sodelovanje živahnega občinstva.

Na žalost je bil tudi njihov čas dokaj strogo odmerjen in tako so morali v izjemno vročem zaprtem prizorišču, ki se je iz minute v minuto bolj polnil, na vrhuncu svojega nastopa zapustiti oder. To je bilo simbolno dejanje za vse prisotne, saj se je s tem večer punka nepreklicno zaključil. Na oder so namreč stopili vzhajajoči predstavniki pozerskega rocka TAT. Za širše občinstvo povsem neznan londonski band je s seboj pripeljal trumo tehnikov, ki so med pripravo dajali občutek, da se nam obeta nastop velikih zvezd, vendar kljub trudu niso uspeli zagotoviti normalnih pogojev za začetek nastopa.

Po desetih minutah neugodnega čakanja z inštrumenti na ramenih se je hard oziroma soft rock veselica začela. TAT so v grobem izjemno naduta, preambiciozna in uspeha željna mlada zasedba, ki želi z vokalom in prezenco svoje pevke prodreti v svet popularne glasbe. Njihovi komadi so povsem konvencionalna mešanica vsega slišanega v mehkem rocku, kantavtorskih poskusov in pop začinjenih refrenov. Bazične in malone bizarne skladbe, ki pa s povsem nekritičnim pristopom opevajo radosti zadetega rockerskega življenja, so obogatene z neumnimi teatralnimi vložki rock ikonografije, kot je igranje kitare za vratom in metanje po kolenih med preprostimi solažami.

Vendar dokaj prebujena dvorana ob tem še ni doživela pravega orgazma. Pripravili so ga šele Me First and the Gimme Gimmes, skupina kalifornijskih modelov, ki se je pred dobrimi desetimi leti iz čiste zajebancije odločila preigravati priredbe najbolj sluzavih komadov zgodovine glasbe, ki se vsi po vrsti odlično vklopijo v monotoni ritem tako imenovanega melodičnega punka zahodne ameriške obale. Zvezdniška zasedba, sestavljena iz članov Lagwagon, NoFx in Foo Fighters, se predelav loteva dokaj konceptualno in se osredotoča na različna obdobja in žanre glasbene zgodovine. Najnovejša plošča si je v svoj fokus vzela country.

V kariraste srajce odeti in s kavbojskimi klobuki pokriti zvezdniki so okrog enajste ure začeli s svojim glasbenim popotovanjem med zimzelenimi hiti, ki so eden za drugim vodili prepolno dvorano do ekstaze. Peklenska vročina je očitno le še vzpodbujala mladce k vsesplošnemu rajanju po celotnem parterju dvorane, polivanju s pivom in dokaj pogostim skakanjem iz odra, ki je povzročilo tudi marsikatero tehnično nepriliko. Vsaka predelava se ponaša z identičnim »tralala« punkerskim ritmom in rifi, menjajo se zgolj refreni, ki obdelujejo najširši spekter glasbe od Led Zeppelin in Beatles do Eltona Johna ali Boyz To Men.

Publika se je izkazala za povsem evforično ob veselici hitov, kar pa vseeno ni prepričalo fantov iz odra za malce izdatnejši bis. Mladež je tako lahko prisluhnila hitom svojih staršev ali celo starih staršev, ki so jim Me First and the Gimme Gimmes zgolj malce spremenili formo. Več kot očitno je, da glasbeno recikliranje ob tako nekritični masi kot je bila mladež sredinega večera dosega nekakšen vrhunec. Mladi punk rockerji se torej namesto za družbeno angažiranost in intelektualni upor odločajo za poslušno sledenje sluzavi glasbi starejših generacij. Tako se je izkrivila ena najbolj legendarnih izjav neznanega ljubljanskega punkerja iz zgodnjih osemdesetih: Punk je moje življenje: to pomeni, da nočem bit nikol tak kot moj tastar. Dandanes mularija, četudi punkersko navdahnjena, na vseh nivojih, tudi glasbenem, zvesto in poslušno sledi svojim staršem.

pripravil Miha Colner


Komentarji
komentiraj >>