Od četrtka, 28. junija 2007, natančneje od 18. ure popoldne se po Ljubljani potika desetletna Ana. Je razigrana, pogumna, iskriva, zna več mednarodnih jezikov, polna uprizoritvenih zmogljivosti, izziva s svojo sproščenostjo, a ne sega po vaši denarnici. V prestolnici ostaja do nedelje, zato nemudoma na ulice, trge in parke preveriti vse njene atribute.

Letošnji festival mednarodnega uličnega festivala Ana Desetnica, ki se tradicionalno začenja v zadnjem tednu junija, se je to poletje v mestu pojavil že desetič. Ponovno je zavzel najbolj frekventne točke Ljubljane in začel z osvajanjem naključnih mimoidočih in vseh tistih, ki so živahno festivalsko vzdušje in radoživost ulic pričakovali že dalj časa. Sicer pa bodo dogodki letos poleg ustaljenih zavzeli še nekaj novih lokacij: Plečnikov trg, Pogačarjev trg , ploščad pri Moderni galeriji, Argentinski park in Miklošičev park.

Idejni začetek festivala sega v leto 1996, ko je ekipa Ane Monro dve leti produktivno nastopala in se prestavljala občinstvu na Lentu. To sje bila namreč obetavna iztočnica in dober elan k odločitvi, da se oblikuje festival uličnega gledališča tudi v Sloveniji. Ana Monro, ki poganja glavno kolesje festivala, je organiziranje gostovanj tujih uličnih gledališč uvedla že v osemdesetih, v devetdesetih pa je se je vzbudil impulz k spodbujanju in razvijanju tovrstnega gledališča tudi v slovenskem prostoru. In tako se je pojavila Ana Desetnica.

Še skok v statistiko: prvo leto, leta 1998, je festival obiskalo približno 11.000 tisoč radovednežev, lansko leto pa se je število obiskovalcev povzpelo vse do 26.000. Število predstav se je dodobra podvojilo, mednarodna zasedba pa je vsako leto postajala bolj raznovrstna. Ana Desetnica poleg osrednjega programa vsa ta leta nudi tudi spremljevalno dogajanje, ki je družbeno zaznamovano na sicer malo drugačen način. Skozi leta je namreč dajal priložnost tistim, ki se jim morda nepravično odteguje prostor nastopanja. Na odrih so se predstavljale posebne gledališke skupine hendikepiranih, neuveljavljeni ustvarjalci in mladi navdušenci. Festival je torej poleg svoje umetniške specifičnosti poskrbel tudi za promocijo in predstavitev manj znanih, morda celo spregledanih gledaliških skupin.

Letošnja Ana ponuja kar 75 dogodkov in več kot 200 nastopajočih. Med domačimi se bodo poleg nepogrešljivega in »obveznega« Gledališča Ane Monro predstavili še Teater Narobov, KUD Priden možic, Društvo lutkovnih ustvarjalcev, Saltimbanko in Šentjakobsko gledališče. Tuji ustvarjalci pa prihajajo iz Francije, Italije, Švice, Češke, Velike Britanije, Portugalske, Bosne in Hercegovine, Španije in celo iz Čila.

Tokratni obfestivalski program se deli na tri dele, ki vabijo s svojo atraktivnostjo in neobičajnostjo. MašinA daje možnost vsem nadobudnim srednješolcem, da lahko na odru izživijo svojo domišljijo in ustvarjalnost. Vsem »večnim otrokom«, ki se kljub zrelim letom še vedno želijo (in upajo!) igrati ali pa se gugati vsem na očem, je namenjeno Igrališče. Umetnost, druženje in humor pa povezuje Sejem kultur, ki privablja v svoje okrilje vse, ki si želijo spoznati kulinariko trenutno v Sloveniji prisotnih etičnih skupin.

Otvoritev festivala v parku Zvezda je kakopak pripadala Ani Monro. Predstava Urbane zgodbe se je prikrito in zvito dotaknila kar nekaj šibkih družbenih točk. K uspešnemu osveščanju in premišljenemu ravnanju z odpadki so Monrojevci pripomogli s posebno alkoholno podkupnino – borovničevcem. Prav tako so indirektno dodali kar nekaj opazk na hitro prehrano, karikirali poneumljajnje televizijskih prodaj, bili cinični do lastnega poklica in za konec še pošteno ošteli vse, ki želijo kulturi skrčiti še tisti komorni prostor, ki ga ima. In da ne bi slučajno med predstavo kdo zadremal, so poskrbeli curki vode, ki so bili na trenutke nepričakovano usmerjeni na občinstvo. Začetni preboj je vsekakor uspel.

Prvodnevno dogajanje se je med drugim nadaljevalo v znamenju plesa in ognja, lutkovno-predmetnega gledališča, animiranja v skrivnostni deželi vil in škratov ter salv smeha, ki so jih povzročili Improligovci. Slednjim ni bila naklonjena tehnična napeljava, saj so se morali ob pozni uri sredi vživetega improviziranja soočiti z umanjkanjem elektrike. Vendar pa so neljubi pripetljaj vzeli kot uporaben vzvod za dodatno improviziranje in se seveda lucidno znašli.

Da bo Ljubljana do nedelje prežeta s poulično igrivostjo, živahnostjo, smehom, osuplostjo in čudenjem, je ob tako bogatem in obsežnem programu zagotovljeno. Edini pakt, ki je zaželen, je tisti meteorološki. Zato: roteč pogled v nebo, zraven nasmeh do ušes, pa bo …

Z Ano Desetnico se je po mestu potepala Zala Dobovšek.