Torek, 3. 7. 2007
juREm
Če smo Efdemina le eno leto nazaj poslušali pod njegovim lastnim imenom Phillip Sollmann, nas bo presenetil žanrski preskok, ki ga je ta berlinski producent naredil v tako kratkem obdobju. Plošča Something Is Missing, ki jo je lansko leto, prav tako kot svoj najnovejši album, izdal pri založbi Dial, portretira tisti segment njegovega ustvarjanja, ki je vezan na eksperimentalno delo, predvsem z zvočnimi instalacijami in avantgardno kompozicijo, ki jo je osvojil na Inštitutu za elektronsko glasbo na Dunaju. Na vsak način se plošči kljub očitnemu spogledovanju in sposojanju principov, nahajata na dveh bregovih: na akademskem in na plesnem, ki pa sta veliko bolj povezana kot bi si mislili, kar pa ne pomeni, da sta kompatibilna v sociološkem smislu. Kar pa se tiče zvočnih ideologij, se obe strani zelo učinkovito združita v Efdeminovem studijskem delu, ki je sicer še najbolj zaznamovano z vplivi detroitskih house producentov kot sta Kenny Dixon Jr. in Theo Parrish. Pod ritmično fasado, ki je pač namenjena zibanju bokov, se torej skriva Efdeminova dodana vrednost, ki je v svojem bistvu akademska in avantgardna in se na ta način subtilno pretihotapi v ušesa publike, ki tovrstne glasbe niti pod razno ne bi sprejemala.
Komentarji
komentiraj >>