Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Drnovškova kampanja ali štrajk (3722 bralcev)
Sreda, 4. 7. 2007
tomazza



Sporočilo, ki je iz urada predsednika republike Janeza Drnovška priromalo na naslov predsednika koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksandra Zorna, da po žaljivih izjavah, ki jih je ta javno izrekel na njegov račun, predsednik republike nima najmanjšega namena, da bi še naprej sodeloval z njim oziroma s koordinacijskim odborom za državne proslave, je zgovorno. V prihodnji predsedniški praksi bo to namreč pomenilo, da se iz predsedniških soban na Erjavčevi poslavljajoči Janez Drnovšek, do konca svojega mandata načrtovanih državnih proslav, preprosto ne bo udeleževal več.

Kar seveda logično sproži vprašanje, kaj se pravzaprav gre predsednik Drnovšek. Oziroma povedano drugače, ali gre pri njegovem zanemarjanju, pravzaprav pa bojkotiranju predsedniških dolžnosti, kamor nenazadnje tudi sodijo udeležbe na raznoraznih pasjih procesijah po vseh koncih dežele, prvič v po-osamosvojitveni zgodovini za predsedniško stavko ali za politično, če ne kako drugo, kampanjo še ne tako za odpis zrelega Janeza Drnovška.

Zadeva je sicer za koordinacijski odbor za državne proslave sila nerodna, saj so na davkoplačevalske stroške še za časa aktualnega predsednika republike načrtovane še vsaj štiri državne proslave, ki so tudi po mnenju Aleksandra Zorna v protokolarnem in državotvornem pomenu načeloma enakovredne. To so: počastitev združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom – 17. avgusta, vrnitev Primorske k matični domovini – 15. septembra, dan reformacije – 30. oktobra in mogoče tudi dan Rudolfa Maistra – 23. novembra. Seveda ni nepomembno, da je za vsaj dva državna praznika, predvsem tista, ki se sklicujeta na matični narod in matično domovino in ki pač nista tudi dela prosta dneva, zaslužna prav aktualna oblast Janeza Janše.

In prav zaradi predsedniškega bojkota državnih proslav so lahko v zadregi tudi strategi Janševega vnovičnega naskoka na premiersko žezlo na prihajajočih parlamentarnih volitvah jeseni prihodnje leto. Predsednik vlade Janez Janša je predsednika republike Janeza Drnovška že po mnenju predvsem njegovega volilnega telesa in tistih nekaj desetin obritoglave karantanske mladine uspešno nadomestil na osrednjem govorniškem odru ob Proslavi dneva državnosti.

Če pa bi Janez Janša Janeza Drnovška, kar so mokre sanje njegovih največjih oboževalcev, nadomestil še na vseh štirih prihajajočih državnih proslavah, in če bo na njih častno četo slovenske vojske namesto vrhovnega poveljnika oboroženih sil še naprej pregledoval Janšev pribočnik in predsednik državnega zbora France Cukjati, bi bilo to milo rečeno neokusno. Predvsem pa ne ravno državotvorno, saj bo tako tudi največjim fanom trde oblastniške roke Janeza Janše iz evropske tujine nepreklicno jasno, da je s slovensko državo in domačim podalpskim državniškim duhom nekaj zelo narobe. Kar pa res ni najboljša popotnica za predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici volilnega leta 2008.

Motivi za prvo predsedniško stavko v slovenski po-osamosvojitveni zgodovini pa so gotovo večplastni. V državi smo tik pred vstopom v zaključno fazo predsedniške kampanje. Ne glede na sklicevanje na voljo ljudstva bo bržkone prej držalo, da se samooklicani predsedniški kandidat te dni prav nič združene ampak še kako razdružene levice Borut Pahor za abstinenco od kandidature na predsedniških volitvah le ni odločil zaradi klica politično samooklicano levo usmerjenega volilnega ljudstva. Pač pa predvsem zaradi dejstva, da mu niti vsa ta domnevni šarm, na katerega pa pravzaprav padajo zgolj stare device in zaradi svojih zapuščenih možev in fantov zakompleksane žene in dekleta, ne bi pomagal premagati Lojzeta Peterleta, ki so ga v pomanjkanju lastnega boljšega kandidate hočeš nočeš podprle vse tri vladne stranke samooklicane pomladni.

Ker tak kandidat, ki bi le lahko na neposrednih predsedniških volitvah premagal med domačim ljudstvom zaradi igranja orglic, premaganega raka in šal včasih ne prav smešne vsebine silno priljubljenega Lojzeta Peterleta, ni tudi Danilo Tuerk, nenazadnje se je ta pred časom nekaj malega ponujal celo Janševim Slovenskim demokratom, je na prvi pogled samooklicana parlamentarna levica v zagatah. Pravzaprav pa se zdi, da sta se s prihajajočo izvolitvijo Lojzeta Peterleta za predsednika države sprijaznila tako samooklicana parlamentarna levica kot razsvetljeni aktualni predsednik in pred tem vrsto let predsednik vlade Janez Drnovšek.

Zato motivov za napovedani predsedniški bojkot državnih proslav Janeza Drnovška do konca njegovega mandata, ni za iskati v samih predsedniških volitvah, pač pa v vprašanju, kaj bo v prihodnje počel sam Janez Drnovšek in kdo oziroma katere politične sile bodo pravzaprav na čelu te države v prihodnjem parlamentarnem mandatu. Med drugim se namreč celo špekulira, da bi se utegnil sam Janez Drnovšek na prihajajočih državnozborskih volitvah jeseni prihodnje leto ponovno aktivirati v domači strankarski politiki.

Borut Pahor, figura brez pravzaprav kake omembe vredne politične vsebine, gotovo ni prvi premierski izbor tudi za samega Janeza Drnovška, pa čeprav je tako nespretno v strankarskem smislu posvojil celo njegovega neposrečenega naslednika Antona Ropa. Toda ker je politika vedno umetnost mogočega, bo Janez Drnovšek gotovo še kar nekaj časa počakal, predenj bo razkril morebitne karte za prihodnje parlamentarne volitve leta 2008. Ne glede na to, kako se bo še odločil, pa mu nasprotovanje Janševi oblasti in bojkot predsedniških dolžnosti v tej luči gotovo ne škoduje.

Seveda pa ne gre za zanemariti tudi enega od možnih, a najbolj pritlehnih motivov za to predsedniško stavko oziroma kampanjo. Janez Drnovšek se namreč vse bolj uveljavlja kot pisec lahkotnih in v duhovnem smislu že kar nekako cenenih knjig. Po Bistvu sveta, Mislih o življenju in zavedanju je na knjigarniških policah že tretja uspešnica iz te razsvetljene zbirke, ki nosi naslov Pogovori. In kakršnikoli že da so dejanski motivi sedanjega predsednika Janeza Drnovška, nihče, tudi on sam ne, pač ne more zanikati, da se z vsakim medijsko odmevnim nasprotovanjem Janševi vladi, prodaja njegovih knjig še nekoliko poveča. Tako to gre.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s predsedniško stavko ali pisateljsko tržno-kampanjo Janeza Drnovška v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Drnovškova kampanja ali štrajk
Karmelina [11/07/2007]

Evo, izkoriščam komentar, da ti čestitam na novi funkciji! Naj ti bo stolček trdno na tleh in čim bolj udoben ;)
odgovori >>

    Re: Drnovškova kampanja ali štrajk
    tomazza [11/07/2007]
    Thnx.
    odgovori >>