Končno je nastopilo obdobje, ki ga vsako leto znova z olajšanjem dočakajo v notranjepolitičnih redakcijah domačih medijskih trobil večinskega diskurza - državnozborske počitnice. Z malo sreče bo v kratkem kam daleč stran odpeketal še aktualni zunanji minister za vse čase in vse vlade, Dimitrij Rupel, pa bomo res nekoliko bližje malo bolj sproščeni domovini, za kakšno se sicer zgolj deklarativno zavzemajo pod geslom Za republiko zbrani ideologi aktualne koalicije. Toda da domači medijski družbeno-politični delavci 21. stoletja le ne bodo tako sproščeni ne to in ne naslednje poletje, so že vnaprej odgovorne predvsem letošnje predsedniške in prihodnje leto državnozborske volitve. Tako bo to notranjepolitično poletje aktualno vprašanje, ali lahko kdo na neposrednih predsedniških volitvah premaga Lojzeta Peterleta, prihodnje notranjepolitično poletje pa, ali lahko sploh kdo prepreči še en državnozborski mandat aktualnemu predsedniku vlade Janezu Janši.
Ne glede na formalno in materialno podcenjenost prihajajočih predsedniških volitev v primerjavi z državnozborskimi, in ne glede na to, da vas prav vsi domači ideološki voditelji prepričujejo ravno nasprotno, pa je dejstvo, da so letošnje in volitve prihodnjega leta med sabo še kako zelo povezane, saj bo končni odgovor na vprašanje, ali je v naskoku na položaj predsednika Republike komu uspelo premagati Lojzeta Peterleta, veliko bolj verodostojen prikaz trenutnega razpoloženja domačega volilnega telesa od še tako natančne oziroma drage javnomnenjske ankete.
Edino dvoje, kar je pravzaprav nujno upoštevati in kar bo gotovo zakompliciralo poenostavljene interpretacije volilnih izzidov na jesenskih predsedniških volitvah, je, da se je Lojze Peterle Janševi koaliciji za predsedniškega kandidata nekako samovoljno vsilil in še da se je kot kandidat samooklcane pralamentarne levice, kot jo imamo in poznamo, Danilu Tuerku pridružil še nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Tako lahko, to pa so nenazadnje med drugim že pokazali denimo včerajšnji Odmevi na državni televiziji, že vnaprej govorimo o treh očitno javnomnenjsko in medijsko favoriziranih kandidatih za predsednika države. Vsi trije pa bodo, ne glede na že izpričano formalno podporo posameznih državnozborskih strank, na jesenskih volitvah nastopili kot samooklicano neodvisni kandidati s podporo sicer strankarsko popolnoma jasno opredeljenih volilvcev.
Hočeš nočeš so bili v pomanjkanju pravočasno boljšega kandidata Lojzeta Peterleta primorani podpreti v strankah takoimenovane pomladi. Podpise za kandidaturo Peterleta bodo tako na terenu zbirali strankarski aktivisti Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke. Za kandidaturo Danila Tuerka se bodo to poletje na domačem notranjepolitičnem terenu prizadevali predvsem strankarski aktivisti Socialnih demokratov, kak podpis zanj pa bodo pridodali še aktivisti nastajajoče stranke, ki jo namerava ustanoviti skupina zgolj uradno nepovezanih poslancev iz Združenja Zares. Kljub temu, da je napovedoval, da se bo v boj za predsedniško palačo podal le, če mu bo uspelo doseči širšo medstrankarsko podporo na samooklicanem levem polu domačega političnega prostora, pa je že jasno, da bodo za podpise za predsedniško kandidaturo Mitje Gasparija agitirali zgolj aktivisti Liberalne demokracije.
Toda tisto, kar zgolj na prvi pogled ni logično in kar pravzaprav kaže na aktualno stanje duha v domači samooklicani parlamentarni levici, je, da se bo ta nad Lojzeta Peterleta v prvem krogu predsedniških volitev podala kar z dvema kandidatoma. Ne glede na pobožne želje Lojzeta Peterleta, da bi mu uspelo zmagati že v prvem krogu, ker da bi bilo to ceneje, pa še domačemu ljudstvu ne bi bilo treba dvakrat hoditi na volišča, je kaj takega glede na prve javnomnenjske raziskave kaj malo verjetno. Toda dejstvo je, da tudi pred zadnjimi političnimi rošadami na parlamentarni levici o takšni ideološki monolitnosti, kot smo ji na nasprotnem polu priča že od zametkov te po postanem dehteče strankarske pomladi, pač nikoli ni bilo moč govoriti.
Tako denimo celo Boruta Pahorja pač niste in tudi še ne boste slišali govoriti o morebitni ideološki koaliciji samooklicane leve-sredine domačega strankarskega prostora, pač pa so mu bližje velike besede o velikih koalicijah. Ne samo slovenski, pač pa pravzaprav globalni problem samooklicano levega političnega prostora je, da svoje privržence ne mobilizira zgolj napram ideološko nasprotnemu polu, pač pa tudi napram enim in drugim na vsaj navidez istemu ideološkemu polu. Tako še naprej zvesti privrženec LDS gotovo ne bi volil za kandidata, ki ga podpirajo Socialni demokrati in združenje Zares, kamor so se zatekli politični konvertiti, ki so bili za ta mandat izvoljeni prav na strankarski listi Liberalne demokracije, pač pa bi se skoraj gotovo odločil za volilno abstinenco, kar nenazadnje kažejo tudi nekatere javnomnenjske ankete.
Samooklicana leva sredina bo tako v prvem krogu predsedniških volitev proti Lojzetu Peterletu raje nastopila kar z dvema kandidatoma. Kajti uspešna mobilizacija pa čeprav že popolnoma prepričanega in ideološko zaslepljenega volilnega telesa k nedeljskemu romanju na volišča, je pač veliko bolj učinkovito sredstvo političnega prepričevanja, kot reklamne ali katerekoli druge propagandne kampanje.
Tako bomo na odgovor na vprašanje, ali bo Danilu Tuerku ali Mitji Gaspariju uspelo premagati Lojzeta Peterleta, skoraj gotovo dobili šele v drugem krogu predsedniških volitev. Šele po njih pa bo že bržkone jasno, kakšne so možnosti, da se bi od premierskih soban že po prvem mandatu utegnil posloviti Janez Janša. Toda notranjepolitični medijski delavci Slovenije v 21. Stoletju brez pravih počitnic letos in prihodnje poletje pač ne bodo ostali, ker bi iskali odgovora na ta vprašanja. Pač pa predvsem zato, ker bodo primorani pokrivati raznorazne pasje procesije, ki se jih bodo udeleževali kandidati za predsedniško ali pač državnozborsko oblastniško korito.
Odpoved: Tudi za tokrani prvi odgovorno-uredniški N-euro moment sem z dejstvom, da bomo to in prihodnje poletje brez pravih notranjepolitičnih počitnic, v zobeh, prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>