Ponedeljek, 13. 8. 2007
Bozji_dar
* V soboto zvečer so poletni Sanjalci pripeljali na oder festivala Sanje češkega kantavtorja s harmoniko in svojevrstnega posebneža, Jima Čerta. Ta glasbenik, ki se ga skozi njegovo kariero trmasto drži kultna figura prislužena še v prejšnjem mileniju, je na oder stopil z veliko mero radovednosti opazujočih. Hecna češka pojava, ki še najbolj spominja na kakšnega slovenskega Brinclja iz zadnjega Kekca, je na obraze prisotnih takoj narisala prešerne nasmehe. In tako nekako se je odvijal tudi njegov koncert – z nasmehom na obrazu.
Simpatičen stari mož s čepico na glavi in okroglimi očalci je bil nekdaj trn v peti češkoslovaških socialističnih oblasti. František Horaček in njegov življenjski slog, besedila skladb in nasploh njegova celotna pojava so bili v neskladju z nekdanjim režimom. Pubovski bard in protestni kantavtor s harmoniko in močnim, izraznim glasom, zaradi katerega so ga nekateri proglasili kar za češkega Toma Waitsa, je prepeval o zelenih opojnih tvarinah, o smrti, ukradenih tovornjakih in še o marsičem. Po razpadu Češkoslovaške se je mnogim oboževalcem in kolegom zameril, ko so izvedeli, da je sodeloval s službo državne varnosti. Nemara je tudi zaradi tega na začetku 90-ih pristal v San Franciscu, kjer je skupaj s češkim kolegom Jaroslavom Sedivyjem ustanovil bend Life After Life. Ta je na enem izmed koncertov navdušil samega Jella Biafro, lastnika punkovske založbe Alternative Tentacles, ki jih je sprejel pod svoje okrilje. Iz tistega obdobja izhaja tudi največji hit Jima Čerta, ki se ga je v njegovi punkerski verziji dalo slišati iz »sanjskih« zvočnikov po končanem koncertu. To je skladba Mexico, ki jo Jim ponavadi prihrani za konec svojih nastopov. Seveda, če odštejemo obvezne bise.
Sobotni nastop je Jima Čerta prikazal v luči postaranega češkega hipija, ki še vedno po vseh teh letih prepeva iste skladbe brez nekega opaznega napredka ali sprememb. Vendar, to je treba priznati, tudi brez zdolgočasenega izraza na licu. Glasbenik, ki je izšel iz tradicije protestnih kantavtorjev, in je enega izmed svojih največjih hitov – predelavo skladbe »Marijuana« legendarnega Davida Peela, posnel že leta , če ne že kar desetletja nazaj, je na odru deloval sicer povsem zadovoljno. Ob kozarcu piva mu kot pravemu Čehu to najbrž ni bilo težko. Toda kakšnih pravih artističnih užitkov včeraj vendarle nismo bili deležni. Vse skladbe so delovale precej enolično, na trenutke se je zdelo, kot da zopet poslušamo isti komad. Nežna balada Lothlorien, napisana po motivih iz Tolkienovega »Srednjega sveta«, je sicer začasno prekinila enosmeren zvok njegovega muziciranja po harmoniki, a žal le začasno. Nekaj več dinamike smo od Čerta vendarle pričakovali. Prav zanimivo bi bilo videti, kako bi Čert na odru deloval skupaj s punk bendom. V tem pogledu je bila ena izmed boljših skladb včeraj prav gotovo 'Havran'.
Iz krajšega pogovora z njim se je dalo razbrati, da je Jim tu pravzaprav na počitnicah. Na poti na dopust se je ustavil pri nas skupaj z družino in ob tem uprizoril še dva neobvezna koncerta. Prvega v petek na postojnskem Zmaju in drugega v soboto na ljubljanskih Sanjah. Sproščen nastop v dopustniških kratkih hlačah je bil gotovo tudi odraz povedanega. Njegovo nepretenciozno muziciranje je marsikoga spravilo v dobro voljo, medtem ko je njegov močan in odrezav glas dal vedeti, da se v parku Zvezda tisto noč nekaj odvija. Ob koncu lahko rečemo, da smo včeraj bili priče posrečenemu nastopu češkega Brinclja, ki pa ni bil nič več kot to. Zabavno, toda ne nepozabno.
pripravil Božidar Plesnik
Komentarji
komentiraj >>