Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 30. 8. ´07 ob 19.00 (ponovitev 6. 9. ´07 ob 10.00) HAPPY BASTARDS: Box Of Hard Knocks (Profane Existance, 2007) (2709 bralcev)
Četrtek, 30. 8. 2007
Goc



* Skupina Happy Bastards prihaja z zahodnega brega ZDA, natančneje iz mesta Eugene, v Oregonu. Ta kraj je sicer bolj znan po hipijevskih komunah, radikalnih okoljevarstvenikih ter anarhističnem blac blocu, kot po pankovski sceni. Sicer pa v Eugenu obstaja nekaj zelo zanimivih punk skupin, od katerih se je v zadnjem času še največ slišalo ravno za Happy Bastards. Nedvomno, da je k temu prispevala založba Profane Existance iz Minneapolisa, ki je zagledala Happy Bastards na enem izmed koncertov in potem objavila njihov prvi album - Box of Hard Knocks.

Na zgoščenki je 12 komadov, ki jih ni možno kar tako spredalčkati med obstoječe prevladojoče žanre na sicer žanrovski zelo razgibani pankovski sceni. Pri Happy Bastards lahko zasledimo predvsem „peace punk“, kakršnega so razširjali kalifornijski bandi v 90-ih letih - v mislih imam predvsem Naked Agression in Meet the Virus. Po atmosferi in produkciji komadov nepogrešljivo dišijo po naftalinu starih britanskih anarho punk bandov kot so Lost Cherees (Čeriz). Ko Happy Bastards pospešijo hitrost svojih ritmov pa spomnijo na sodobni bostonski punk rock z ženskim vokalom, The Profits. Gre tudi za podobno formacijo - kvartet z dvemi kitarami in ženskim vokalom, ki ga primerjajo s tistim od Mia Zapate iz The Gits. Sicer je vodilni vokal v Happy Bastards Christy ali Anti-Christy, kakor je kličejo, ki je tudi redna kolumnistka v Profane Existence fanzinu.

Skratka, Happy Bastards ne padajo na hitre ritme in naspidirane kitare, nimajo niti priljubljenih metalskih vloškov niti pretiranega političnega angažmaja v aranžersko bogatih komadih. Imajo moč, imajo energijo, imajo tudi precej melodije. Nekdo je zapisal, da je njihov album Box of hard knock kot bonboniera, v kateri je težko izbrati, kateri bonbon vzeti za pokušino, ker so vsi sladki in drugačni na svoj način.

Čeprav prihajajo iz oporišč politično levo radikalne sredine ZDA, so Happy Bastards apolitični, ker so precej razočarani z vsemi tamkajšnjimi političnimi aktivisti. V komadu Nike Town zmerjajo anarhiste z mevžami, ker ponavadi le govorijo in govorijo, ko je treba resnično ukrepati, pa jih nikjer ni. V istem komadu pa kritizirajo tudi punkerje, ki se le oblečejo po nekakšnih vzrocih, punka pa sploh ne poslušajo, niti ne grejo na punk koncerte. Čeprav kritizirajo brezplodovito anarhistično čvekanje, tudi sami nasprotujejo avtoritetam, hipokriziji ali nasilju nad ženskam z anarhističnih stališč. Mogoče pa gre za osebno kritiko. V ostalih besedilih precej govorijo o medčloveških odnosih – odtujenosti ali pomanjkanju solidarnosti.

Sicer pa so Happy Bastards začeli leta 2003 kot trio in kot hudi anarho punk, ker so najprej igrali le priredbe od Conflict, Rudimentary Peni in DIRT. Leta 2004 pa so posneli prve lastne studijske materiale, ki so se pojavili kot demo. Kasneje je večina končala tudi na „naredi sam“ split plošči, skupaj s someščani Human Certainty, ki so med tem že razpadli. Takrat so Happy Bastards že naredili odmik od prve faze.

Januarja letos so razdelili sedeminčni ep v Franciji z angleškimi veterani Kismet HC. V Profane Existance založbi so napovedali, da bodo kmalu objavili še picture disc albuma Box of hard knocks, kar pomeni, da se cd in lp dobro prodajata. V bandu pa si želijo novo split ploščo, in sicer z ameriškimi „krast“ veterani Misery, do konca leta pa tudi novi lp. Torej precej ambiciozno, očitno jim idej ne manjka, kar so potrdili tudi na prvem albumu Box of hard Knocks.

pripravil Goran Ivanovič- Goc


Komentarji
komentiraj >>