Dva dni nazaj so ruske oblasti mednarodno javnost, že zdavnaj naveličano vseh laži in manipulacij, izvirajočih iz Kremlja, seznanile o prijetju osmih ljudi, osumljenih umora legendarne ruske novinarke Ane Politkovske. Ta je bila sedmega oktobra lani brutalno umorjena pred vrati stanovanja. Organizatorji njenega umora naj bi bili Čečeni, kar je v Rusiji, predvsem odkar je na oblasti Putin, priročna razlaga za skoraj vsako tragedijo. In glede na mučenja, ki se na dnevni bazi odvijajo v ruskih zaporih, ne bo nič presenetljivega, če bo osmerica zločin tudi javno priznala. Kar pa nas milo rečeno čudi, je obtožba ruskega državnega tožilstva, da so Čečeni ubili Politkovsko zato, da bi škodili ugledu in menda dobremu imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Knjiga Ane Politkovske z naslovom 'Putinova Rusija', ki je bila pred kratkim dokončno prevedena v slovenščino, je dolg in izjemno obsežen seznam ljudi, ki bi dejansko lahko stali za njenim umorom. V Rusiji, kjer je neodvisno novinarstvo stisnjeno v črno kroniko nepojasnjenih umorov, je Politkovska izstopala po svojem raziskovalnem delu in kritičnosti do režima v Kremlju. Režima, ki ga v celoti sestavljajo Putinovi vojni zločinci, skorumpirani politiki in gospodarska mafija. To je elita nedotakljivih ljudi, ki vladajo Rusiji.
Verjetno se bo slišalo nekoliko nenavadno, vendar ko človek prebere knjigo Putinova Rusija, mu postane popolnoma jasno, zakaj je bila Politkovska umorjena. S kirurško natančnostjo je razdelala DNK strukturo diktatorske politično-vojaško-ekonomske oblasti. Jasno je tudi, da je knjigo napisala za nas, ki živimo izven njene države, saj se na nas obrne z vprašanjem: 'Ali bi si torej vi želeli živeti v takšni državi, kot je Rusija?'. Torej, v državi, v kateri resnično nima smisla razpredati o človekovih pravicah, neodvisnem sodstvu ali dostojnem življenju.
Verjetno so najbolj tragične zgodbe, ki jih opisuje Politkovska, tiste, ki se navezujejo na služenje vojaškega roka. Služenje domovini Rusiji je nekaj takega kot iti v zapor – če že imate to srečo, da ne pristanete v Čečeniji. Oficirji namreč brutalno mučijo vojake in jih v nekaterih primerih celo oddajajo kot delovno silo lokalnim oligarhom. Če se vojaki uprejo, v enem primeru je recimo dezertiral cel vod, se jim lahko pripeti tudi to, da preprosto izginejo. Samomori v ruski vojski so stalnica in Politkovska se sprašuje, kako se Putin počuti na srečanjih najbogatejših držav kluba G8. Njegovi vojaki so podhranjeni in obupani, njihove družine pa na robu živčnega zloma, ko jim denimo vojska ne zna razložiti, kdaj in kako je umrl njihov bližnji v Čečeniji.
Režim, ki ga napada Politkovska, je izjemno brutalen ter neoseben. Vzemite za primer tisto osnovno šolo v Beslanu, ko so ruske sile z vso močjo napadle objekt, kar je privedlo do nepotrebne smrti več sto ljudi. Kakšno, mislite, da je bilo Putinovo sporočilo čečenskim upornikom ob tej tragediji? Sporočil jim je: 'Poglejte, kaj smo pripravljeni storiti svojim otrokom! Kaj čaka šele vas!'
Politkovska se je seveda obregnila tudi ob Putinovo priljubljenost glede na javnomnenjske raziskave. A tu se v bistvu postavlja vprašanje, ali lahko v njegovem primeru sploh govorimo o priljubljenosti. V Rusiji je Putinov režim pač dejstvo, znotraj katerega se fatalizem širi kakor gangrena. Poleg vsega oblast namreč nadzoruje tudi veliko večino medijev in pozornost z notranjepolitičnih problemov prevrača na klišejsko zunanjo politiko, recimo: vojna proti terorizmu, ameriški protiraketni ščit in podobno. Kar se pa opozicije tiče, ta dejansko obstaja zgolj v petminutnih medijskih poročilih na zahodu. Ta mesec so oblasti zaprle opozicijsko aktivistko Lariso Arap v psihiatrično bolnišnico. Takšne stvari so bile v Sovjetski Zvezi stalnica in, kakor je opozarjala Politkovska, se ti časi vračajo nazaj.
Knjiga "Putinova Rusija" je pri opisovanju razmer v vojski, sodstvu, gospodarstvu, politiki in recimo temu običajnem življenju navadnih Rusov na trenutke celo nekoliko preveč sentimentalna, a ji to lahko oprostimo, saj je odgovor na njeno vprašanje, če bi si želeli živeti v takšni državi, kot je Rusija, stokrat NE. Ob branju te grozljivke je nemogoče ostati hladnokrven, moč knjige je namreč v tem, da človeka izjemno razjezi. V končni fazi je Putinova Rusija obvezno branje za vsakogar, ki hoče razumeti nove geopolitične premike na vzhodu. Čeprav napisana pred tremi leti, je še vedno neprecenljiv vodič po labirintu aktualnega dogajanja v Rusiji. Ko jo boste prebrali, se ne boste več čudili nobeni novici iz Kremlja ali Moskve.
Kosilo nekega molja je v spomin na rusko kolegico Ano Politkovsko pripravil Erik V.
Komentarji
komentiraj >>