Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Anti-govorniški OFF Program! (3372 bralcev)
Petek, 7. 9. 2007
Boris V.



OFF NAPOVEDNIK

Vsem poslušalcem, ki se ne čutijo vezani zgolj na svojega zakonskega partnerja in se radi igrajo naokoli oziroma - kot se temu pravi – prešuštvujejo, odsvetujemo daljše bivanje v Kolumbiji. Tamkajšnji senator je predlagal anti-nezvestobni zakon, torej zakon, ki bi za prešuštnike uvedel stroge kazni in opravljanje javnih del. Senator Edgar Espindola naj bi tako želel zaščititi družinske vrednote in celo obvarovati otroke pred slabimi življenjskimi razmerami. Edgar je dodal, da se morajo Kolumbijci zavedati pomena zakona, doma in družine. No, ko v naši redakciji slišimo te tri besede skupaj, nas kar strese.

Zadosten dokaz na sodišču bi bile fotografije, kazni pa bi bile drakonske. Tudi do dvajset minimalnih plač in obvezno neplačano javno delo. Če pa ti prevarani partner dejanje odpusti, se kazni lahko tudi izogneš. Kolumbijski senator s tem predlogom znova dokazuje tradicionalno navezanost tamkajšnjih desničarjev na ameriško republikansko stranko. Verjetno pa želi senator Espindola bolj kot družinske vrednote zaščititi svojo zategnjeno vizijo sveta.

Berete odtegnjen OFF Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

V Alžiriji je v samomorilskem napadu umrlo petnajst ljudi, ranjenih pa je petinsedemdeset. Napad se je zgodil v mestu Batna, 450 kilometrov vzhodno od prestolnice. Bomba je eksplodirala v množici, ki je čakala na predsednikov obisk. Predsednik Abdelaziz Bouteflika je že obtožil islamske militantneže za poskus prekinitve procesa narodne sprave, katere namen je končanje petnajstletnega boja med vojsko in skupinami, ki želijo vzpostaviti islamsko državo. Predsednik je kot pozoren politik tudi obiskal nekatere ranjene v bolnici.

Ker smo že pri bombah, se ne moremo izogniti Iraku. Tam se trenutno nahaja skoraj 170.000 ameriških vojakov, poveljnik ameriških sil v Iraku pa načrtuje postopen umik njihovih sil, vendar le do številke 130.000. Ta pesek v oči pa - sodeč po raziskavi BBC-ja - ne zaslepi svetovne populacije. Devetintrideset odstotkov anketirancev iz dvaindvajsetih držav zahteva takojšen umik, osemindvajset pa podpira postopnega. Vseeno pa celo triindvajset odstotkov misli, da morajo Američani ostati v Iraku, dokler ta ne bo varen. Seveda je v okupacijskih državah, torej v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji, mnenje drugačno. Le četrtina anketirancev podpira takojšen umik.

Poljski parlament zaradi naraščajoče politične krize v državi odloča o morebitni samorazpustitvi. To bi omogočilo predčasne parlamentarne volitve. Za samorazpustitev morata glasovati dve tretjini poslancev. Dve glavni stranki, vladajoča Zakon in pravičnost ter opozicijska Državljanska platforma, sta že obljubili, da bosta glasovali za samorazpustitev. V primeru izglasovanja le-te bi morale biti volitve sklicane v petinštiridesetih dneh, torej do enaindvajsetega oktobra.

Volijo pa že v Maroku, kjer potekajo parlamentarne volitve. Pričakuje se, da bo zmagala islamska Stranka za pravičnost in razvoj, vendar naj ne bi dobila absolutne večine. Nobena od strank naj ne bi dobila jasne večine, tako da bo o oblikovanju vlade odločal kralj Mohamed šesti, ki imenuje mandatarja za sestavo vlade. Maroški parlament ima 325 sedežev, trideset mest pa imajo rezerviranih za ženske predstavnice naroda. Maroko sicer od leta 2002 vodi levosredinska koalicija, ki jo vodi nestrankarski premier Jettou.

Slovenska vlada nima slabih odnosov le z opozicijskimi poslanci in odbori, ki jim predsedujejo, temveč tudi z ljudmi iz svojih vrst. Dokaz za to je primer odbora državnega zbora za zadeve Evropske unije. Njegov predsednik Anton Kokalj, sicer član vladajoče Nove Slovenije, se pritožuje, da jim vlada še ni poslala dokumenta o vsebini dogovora o novi pogodbi Evropske unije. Kaj se dogaja in zakaj, je za Radio Študent povedal predsednik odbora Anton Kokalj:



Svojo kandidaturo za predsednico države je vložila tudi Elena Pečarič. Pečaričeva ima podporo neparlamentarne stranke Akacija in treh poslancev, priložila pa je tudi 1624 podpisov. Ali je to dovolj za kandidaturo, smo vprašali Pečaričevo:



Mineva osemdeset let od ustanovitve organizacije TIGR, »društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR« pa se je odločilo to obeležiti s proslavami. Ker gre za znano protifašistično gibanje, smo na njegovo privatizacijo s strani vladajoče oblasti zelo alergični tudi na Radiu Študent. Slavnostni govornik bo namreč Janez Janša. Na splošno o proslavi in o izbiri govornika smo povprašali tajnika društva Lucijana Pelicona:




Komentarji
komentiraj >>