Torek, 18. 9. 2007
juREm
* Angleška založba Lex ima natančno izdelan smisel za dober okus, pa ne le pri oblikovanju razkošnih naslovnic, ki krasijo plošče njihovih varovancev, ampak tudi pri izbiri glasbenikov, ki polnijo diskografske vrste. Pri tem se mogoče še vedno malce pozna vpliv njihove matere, velike neodvisne elektronske založbe Warp, ki je dala povod za nastanek Lexa, kasneje pa se je hip-hopersko usmerjena založba odcepila in osamosvojila. Nekaj elektronskega pri Lexu sicer še vedno visi v zraku, pa naj gre za neodvisne angleške producente ali pa za njihove ameriške kolege, ki so si Lex zbrali za svoj nadomestni dom na drugi strani velike luže.
Muzika prisega na malce bolj eksperimentalni hip-hop, ki pa je kombiniran z lomljenimi ritmi, popularno brazilsko glasbo, novim soulom, jazzom in včasih tudi elektroniko, tako da je takšna mešanica malce preveč levičarska za ameriški ali evropski mainstream in s tem seveda zvesto zapisana hip-hoperskemu podzemlju. Seveda tudi tukaj veljajo izjeme, kjer kaže še posebej izpostaviti duet Gnars Barkley, ki sta se iz zavetja Lexa povzpela na dokaj visoka mesta na britanski lestvicah popularnosti. Tudi The Shape Of Broad Minds se zdi podoben projekt, saj muzika na plošči Craft Of The Lost Art postaja nekje med inteligentnim programiranjem ritmov, divjim semplanjem in pogosto nenavadnimi zvoki ter pop in soul mentaliteto, ki jo komadi pridem izkoriščajo, ne da bi pri tem zveneli poceni. Še več pa se razkrije, če izdamo, kdo se sploh skriva za imenom Shape Of Broad Minds in je pravzaprav že stari znanec ljubiteljev vsega, kar je bolj resno in napredno v hip-hopu. Gvorimo o Jneiru Jarelu, ki je že pred časom pri založbi Lex izdal svoj pretežno instrumentalni album Beat Journey, takrat pod sinonimom Dr. Who Dat?
Sinonimi so tudi sicer njegova priljubljena igra, saj ga pod lastnim imenom slišimo zelo redko, pa še to je sinonim za precej bolj civilno ime Omar Gilyard. Zbirka imen se torej glasi takole: Capital Peoples, Dr. Who Dat?, Mel Owens, Panama Black, Rocque Wun in pa Shape Of Broad Minds, ki bo najbolj aktualno ime za današnjo Tolpo bumov. Jneiro je večino svojega mladostniškega časa preživel po različnih ameriških mestih, ki jih je kot uslužbenka Ameriške vojske menjala njegova mama. V tem smislu lahko že iz psihološke perspektive opazujemo idealne predpogoje za eklektičnega, nestanovitega glasbenika, ki veliko večino svoje muzike sestavlja iz semplov in se ne ozira prav dosti na žanrske definicije. Po rojstvu v Brooklynu je Jneiro torej zamenjal še Georgio, Houston, Arizoni, Maryland in še nekaj ameriških mest in držav, kar ga je v končni fazi proti koncu devetdesetih let pripeljalo nazaj v New York. Le da takrat ni bil več mulo, ampak že izdelan MC, ki je na odru pač pripovedoval o stvareh, ki so se mu dogajale med menjavanjem stalnega prebivališča. Vokalna štrena je v New Yorku na začetku še prevladovala, potem pa ga je vedno bolj vleklo tudi v producentske vode, kjer pa se ni oziral le za hip-hoperskimi mentorji, ampak je pokukal tudi izven okvirov svojega žanra in temu primerno »obrajtal« tudi philadelphijska guruja Kinga Britta in Richa Medino, skupaj s krepko dozo ameriškega neodvisnega hip-hopa, kjer na misel pridejo Madlib, MF Doom, Subtle, Danger Mouse in ostali. Z njimi ima tudi Jneiro ogromno skupnega, s tem, da je bil sposoben zgraditi tudi svojo lastno in specifično zvočno estetiko. Njegov zadnji album je tako seveda zapisan polnokrvnemu hip-hopu, obenem pa je tudi neskončno kozmičen, futurističen in pa neverjetno nestrpen. Nikoli namreč ne zdrži pri enem samem tempu, ampak ga že v naslednjem komadu menja, dodaja kratke intermezze in se nasploh na veliko zabava.
pripravil Jure Matičič
Komentarji
komentiraj >>