Slab teden po javni razgrnitvi vsebine peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji ter njenih 438 v novinarstvu nekdaj ali še naprej delujočih podpisnikov, med katerimi nas je tudi 18 sodelavcev Radia Študent, je domačo luč sveta ugledala še ena peticija oziroma pravzaprav - Etični poziv k profesionalizmu. Ker si obe peticiji, razen v tem, da obe priznavata, da v Sloveniji do poskusov omejevanja svobode tiska in izražanja vsekakor prihaja, vsebinsko pravzaprav diametralno nasprotujeta, bi se nekomu še lahko zazdelo, da pa so slovenski novinarji pravzaprav naravnost zgledno pluralni. Toda podrobnejše branje zapisanega razkrije zgolj to, da se je za Etični poziv k profesionalizmu skrila režimskost.
Najprej je vsa režimskost tega Etičnega poziva k profesionalizmu, ki ga je zaenkrat sopodpisalo zgolj 12 novinarjev Maga, Žurnala, Primorskih novic in eden od dveh najbolj neoliberalno nastrojenih kolumnistov Financ, še kako očitna iz samega diskurza, ki ga ubira. Ta pravzaprav sam od sebe spominja na iz opozicijskih klopi v vladne fotelje preneseni diskurz aktualnih političnih sil na oblasti. Tako je namreč več kot dve tretjini Etičnega poziva k profesionalizmu namenjeno obračunavanju z eno od dveh osrednjih stanovskih organizacij medijsko delujočih - Društvom novinarjev Slovenije.
In ker 12 sopodpisnikov tega – ne ve se točno po čem že - Etičnega poziva k – ne ve se prav točno kakemu – profesionalizmu med drugim meni, da je zaradi poštenosti in korektnosti potrebno javnosti predstaviti tudi tista dejstva, ki so nesporna, konkretna, nezavajajoča in ki jih je Društvo novinarjev Slovenije v svoji peticiji spregledalo, jim je vsekakor potrebno nastaviti ogledalo in opozoriti na vse nedoslednosti in nepoštenosti, pod katere so se, brez da bi jih poprej vsaj preverili, tako neetično in neprofesionalno podpisali.
Prvič pobudnika Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji sta novinar Večera Blaž Zgaga in Radia Slovenija Matej Šurc, ki sta vseh 438 podpisov tudi osebno zbrala, in ne Društvo novinarjev Slovenije, ki gre skupaj z njegovim predsednikom in urednikom Mladine prav v aktualnem režimskem duhu sedanje oblasti na Slovenskem najbolj v nos sopodpisnikom tega Etičnega poziva k profesionalizmu. Društvo in še Sindikat novinarjev Slovenije sta namreč zgolj s strani pobudnikov pooblaščeni organizaciji, ki zbiranje podpisov nadaljujeta.
Drugič. V imenu novinarske etike in profesionalizma je le potrebno povedati, da trditev, da številni novinarski kolegi, ugledni novinarji, uredniki in publicisti, ki niso člani Društva novinarjev, k podpisu Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji niso bili povabljeni, zgolj zato ker niso člani Društva, preprosto ne drži. Manipulacija skrita za etiko in kvazi profesionalizem se namreč črno na belem razkrije že na primeru sopodpisnikov – novinarjev Radia Študent, ki nismo člani nobene od osrednjih stanovskih organizacij na področju novinarstva pri nas. Nadalje pa lahko vsi novinarsko delujoči, ki to še želijo, pa če so člani društva oziroma sindikata ali pač ne, svoj podpis Proti cenzuri in političnim pritiskom na peticijo pristavijo vsak delovni dan med uradnimi urami novinarskega Društva ali pač Sindikata.
Tretjič govoriti o relativni legitimnosti te peticije, ker da naj bi ta zajela le manjšino slovenskih novinarjev, ni, kot se že iz prej navedenega samo po sebi vidi, ne etično in ne profesionalno, če pa si v javnost poslal kontra-Poziv, ki ga je zaenkrat podpisalo zgolj 10 za časa te vlade izrazito provladnih novinarjev in dva izrazito provladna odgovorna urednika – Dejan Steinbuch iz Žurnala in Silvester Šurla iz Maga. Da bo namreč teža opozorila nad nevzdržnimi razmerami delovanja v novinarskem poklicu na Slovenskem, nad katerim je svojo zaskrbljenost že javno izrazila tudi evropska komisarka za informacijsko družbo Vivian Reding, uspešno zrelativizirana, se bodo namreč pobudniki etičnega apela k profesionalizmu morali še nekoliko potruditi oziroma vsaj obrusiti podplate kot Šurc in Zgaga, da se bo pod ta režimski tekst le podpisalo še kako to silno ugledno novinarsko in publicistično ime, ki ga naj bi ta spregledala.
Tako je pravzaprav celo tej dvanajsterici z naklonjenostjo do sedanjega režima aktualne oblasti umazanih sopodpisnikov za pritrditi, da bodo slovenski novinarji in predvsem njihovi uredniki ostajali na strani poražencev, če se ne bodo distancirali od trenutnih političnih, ekonomskih ali ideoloških prišepetavanj z ene ali druge ali tretje strani, saj se bodo politiki in vsi ostali centri moči še naprej veselo poigravali s fenomenom, ki mu pravimo medijska svoboda. Toda hkrati je potrebno ugotoviti, da so se s tekstom peticije, v katerem se za etiko in profesionalizmom skriva čista režimskost, pravzaprav sami že vnaprej postavili prav na stran poražencev, če že ne subjektov, ki so se povsem odkrito deklarirali za aktualni produkt političnega in kapitalskega poigravanja z medijsko svobodo, kot smo mu priča na Slovenskem.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z za etiko in profesionalizem skrito režimskostjo sopodpisnikov Etičnega poziva k profesionalizmu v zobeh prispeval v njem mirno spregledani odgovorni urednik Tomaž Z.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
PETICIJA ZOPER CENZURO IN POLITIČNE PRITISKE NA NOVINARJE V SLOVENIJI
Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode.
Po volitvah 2004 je začela desnosredinska vlada trgovati z državnimi deleži v večjih slovenskih podjetjih, ki so bila solastniki medijev. S spremembami kapitalske sestave je omogočila zamenjavo večine predsednikov uprav, članov nadzornih svetov in urednikov večine osrednjih slovenskih medijev. S tem je v njih vzpostavila neformalno in vplivno piramido odločanja. Novi direktorji in uredniki ne spoštujejo novinarske avtonomije in cenzurirajo novinarske vsebine, ki so kritične do oblasti.
Vmešavanje vlade in vladajoče stranke SDS v medije je 12. junija 2007 v pismu priznala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem.
Vladajoča koalicija je s pomočjo parlamentarne večine sprejela tudi novi zakon o RTV Slovenija, ki je v praksi okrepil nadzor vladajočih struktur nad javnim radiem in televizijo.
Cenzura v slovenskih medijih ima več pojavnih oblik. Prva se nanaša na vsebinske popravke člankov brez avtorjevega soglasja. Drugič, tudi naročeni članki pogosto niso objavljeni, običajno brez tehtnega pojasnila. Tretja oblika je omejevanje poročanja o nekaterih politično občutljivih temah in prepoved dostopa vladi nevšečnim mnenjskim voditeljem do določenih medijev. Novinarjem odpovedujejo delovna razmerja, jih degradirajo, jim odvzemajo delovna področja, jih premeščajo, diskriminirajo in šikanirajo.
Protestu se pridružujemo tudi novinarji v medijih, ki niso pod vplivom vlade, novinarji, ki pišemo za tuje medije, in tisti, ki smo zaradi nevzdržnih pritiskov zapustili novinarski poklic, se upokojili ali si poiskali službo v drugih medijih.
Pismo z vsebino, ki se nanaša na cenzuro in vladne pritiske zoper novinarje, so že prejeli predsedniki držav, parlamentov in vlad vseh članic Evropske unije, številne nevladne organizacije in medijske ustanove po svetu.
Prvega januarja 2008 bo Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji. Kakšno bo sporočilo državljanom Evropske unije, če ji predseduje država, v kateri so pritiski na novinarje vse bolj samoumevni in v kateri se krepi avtoritarni način vladanja na račun demokracije in medijske svobode? Predsedovanje take države utegne biti skrb vzbujajoč znak za sedanjost, še bolj pa za prihodnost Evropske unije.
V Ljubljani, 10. septembra 2007
Seznam sopodpisnikov najdete na www.peticijazopercenzuro.com
ETIČNI POZIV K PROFESIONALIZMU
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je pripravilo kolektivno peticijo »Proti cenzuri«, v kateri obsojajo domnevno cenzuro in poskuse omejevanje svobode izražanja v naši državi. V nekaj dneh se je podpisala skoraj polovica članov DNS, o peticiji pa je bilo obveščeno tudi mednarodno združenje novinarjev. Ker v Sloveniji kljub svobodi združevanja in pluralizmu na vseh področjih obstaja zgolj eno društvo novinarjev – Društvo novinarjev Slovenije (DNS) – in ker je vanj včlanjena manj kot polovica novinarjev v državi, menimo, da je zaradi poštenosti in korektnosti potrebno javnosti predstaviti tudi tista dejstva, ki so nesporna, konkretna, nezavajajoča in jih je Društvo novinarjev Slovenije v svoji peticiji spregledalo.
Prvič, peticije nismo podpisali vsi novinarji v Sloveniji, pač pa približno tretjina naših kolegov.
Med pomembnejšimi podpisniki najdemo le dva odgovorna urednika medijev, ki ju lahko štejemo za relevantna.
Eden izmed njiju je tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Drugič, številnih kolegov k podpisu niso povabili, četudi gre za ugledne novinarje, urednike in publiciste, ki pa imajo eno skupno lastnost: niso člani Društva novinarjev Slovenije. Posredno to pritrjuje ugibanjem, da je peticija proti cenzuri projekt DNS.
Večina novinarjev peticije ni podpisala, ker se z njo ne strinja povsem, ker se jim zdi preveč nenatančna ali pa celo zavajajoča.
Tretjič, kot etično zelo sporno velja izpostaviti dejstvo, da so peticijo podpisali tudi upokojenci (nekdanji novinarji), fotografi, lektorji in druge osebe, za katere niti v najbolj ohlapnem smislu ne moremo reči, da se z novinarstvom neposredno ukvarjajo in da so teoretično sploh lahko izpostavljeni cenzuri in pritiskom, o čemer peticija govori.
Skratka, legitimnost te peticije je relativna, saj zajema le manjšino slovenskih novinarjev.
V vsebinskem smislu je izraz trenutne politične polarizacije in ne more skriti interesov, ki nimajo zveze s profesionalizmom in poklicno etiko novinarjev. Peticija proti cenzuri je dokument, ki ne govori toliko o političnih pritiskih na novinarje (ali urednike), temveč je politični očitek trenutni vladni koaliciji. Logično bi zato sklepali, da bi takšen dokument lahko nastal tudi pred petimi ali desetimi leti, ko pritiski na medije niso bili nič večji ali manjši od današnjih. Vendar se Društvo novinarjev Slovenije pred petimi ali desetimi leti skoraj ni oglašalo. O političnih pritiskih niso govorili, niso se podpisovali pod peticije, pa čeprav je prihajalo do zelo očitnih primerov omejevanja novinarske svobode, nekateri novinarji so zaradi svojega prepričanja celo izgubili službo, bili podvrženi absurdnim sodnim postopkom ali nenavadnim kazenskim ovadbam.
Podpisniki etičnega poziva k profesionalizmu nočemo oporekati legitimnosti Društva novinarjev Slovenije, pa četudi je to edino takšno društvo v državi. Prav tako ne želimo zanikati, da v Sloveniji ne prihaja do poskusov omejevanja svobode tiska in izražanja. Vendar odgovornosti za to ne nosi le ena politična stranka ali politik, temveč celotna politična elita, vplivni gospodarstveniki in pomembni posamezniki, zlasti pa odgovorni uredniki medijev; ravno oni bi se morali pritiskom prvi upreti in zlasti nanje opozarjati javnost.
A ravno odgovornih urednikov v peticiji proti cenzure ne najdemo veliko, kar nas prepričuje, da stanje stvari v Sloveniji le ni tako črno in brezizhodno kot v Burmi ali Belorusiji, na kar peticija Društva novinarjev Slovenije posredno namiguje.
Podpisniki tega poziva smo prepričani, da bi morali vsi tisti, ki se v tej državi poklicno ukvarjamo z žurnalizmom, najprej dosledno spoštovati profesionalne novinarske standarde, ki naj veljajo za vse medije brez izjeme. Takšnega profesionalizma, ki ga imamo v mislih, se ne meri s peticijami, izjavami ali obsodbam, temveč s privrženostjo najvišjim etičnim standardom in strogi kritični distanci do nekdanje sprevržene novinarske logike, značilne za totalitarne države - logike strahopetnega prilizovanja politiki, gospodarstvu in drugim centrom moči.
Dokler se slovenski novinarji in predvsem njihovi uredniki ne bodo distancirali od trenutnih političnih, ekonomskih ali ideoloških prišepetavanj z ene, druge ali tretje strani, bodo ostajali na strani poražencev, saj se bodo politiki in vsi ostali centri moči veselo poigravali s fenomenom, ki mu pravimo medijska svoboda.
Dejan Steinbuch, odgovorni urednik tednika Žurnal
Ana Jud, publicistka
Rado Pezdir, ekonomist in kolumnist časnika Finance
Silvester Šurla, v. d. odgovornega urednika tednika Mag
Igor Kršinar, novinar Maga
Biserka Karneža Cerjak, novinarka Maga
Nenad Glücks, novinar Maga
Brigite Ferlič Žgajnar, novinarka Maga
Luka Jakše, novinar Maga
Tino Mamić, novinar Primorskih novic
Alja Tasi, novinarka Primorskih novic
Primož Jambrek, bivši novinar tednika žurnal,
Komentarji
komentiraj >>