Z vsakim dnem, ki nas še loči do začetka novega koledarskega leta, je vse bolj jasno kako bo oziroma kako je Janševa Slovenija pripravljena na šestmesečno predsedovanje Evropski Uniji. Da aktualna domača politična kasta in njen ves bolj politično preverjeni kot pa res strokovni aparat, na ta prvovrstni državniški izziv res še ni niti približno pripravljena, je denimo v teh dneh moč videti iz vladnih odzivov na poziv več kot 50-ih poslancev Evropskega parlamenta, da naj država članica, ki bo prvo polovico prihodnjega leta predsedujoča Evropski Uniji – torej prav Janševa Slovenija - pripravi in skliče letno konferenco Unije o položaju in razmerah Romov v Evropi. Kajti prvi politično popolnoma zeleni in položaju naslednje države predsedujoče Evropski Uniji črno na belem neprimerni odgovor evropski politiki in javnosti, ki ga je podal državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič, je namreč bil, navajam: Glede na to, da ima Slovenija veliko zadev že na mizi, veliko zadev podedovanih, ki jih mora v času svojega predsedovanja opraviti, in glede na svoje omejene vire, bi bilo to konferenco v Sloveniji v času našega predsedovanja težko organizirati. Konec navedka.
Tudi pa če ne podvomimo v resničnost navedb državnega sekretarja za evropske zadeve, torej da bi bilo konferenco o položaju in razmerah Romov v Evropski Uniji, številnim iz aktualne politične kaste na oblasti res težko organizirati, pa na njihovo politikantsko zelenost samo zase opozarja kar nekaj stvari. Prvič. Znotraj že sedanjih meja Evropske Unije namreč stalno živi od 10 do 12 milijonov Romov. Kar je primerljivo s populacijo Belgije, več od prebivalcev Bolgarije, Švedske ali Avstrije, in seveda nenazadnje najmanj petkrat več od skupnega seštevka na danes prav sončni strani Alp živečih prebivalcev.
Drugič. Evropska komisija in s tem Evropska Unija na sploh bo v prihodnjem letu obeleževala evropsko leto medkulturnega dialoga in zbliževanja. Tako bo torej kar nekaj evropskih skupnih javnih sredstev namenjeno tudi dialogu in nenazadnje zbliževanju z na geografskih širinah Evrope že kar nekaj stoletij navzočimi Romi in njihovo kulturo. In da bi tudi prav iz domače podalpske po zatohlem dehteče perspektive prav vsakemu, ki ima za ščepec soli v glavi, moralo biti nepreklicno jasno, da so Romi v Evropski Uniji tarče ciljnega rasizma in nestrpnosti, široke strukturalne ter institucionalne diskriminacije in splošne socialne izključenosti.
In nenazadnje tretjič, da evropska politična javnost le ni popolnoma ravnodušno spregledala, kako in kaj se Romom godi v Sloveniji, državi članici, ki bo prihodnja predsedujoča Evropski Uniji. Tudi v generalnem štabu v Bruslju, je namreč še kako odmeval primer v imenu njihove varnosti iz njihovega zemljišča s strani domače policije deportirane romske družine Strojan, za razrešitev usode katere se v Janševi Sloveniji pač še ni našlo trajne in ustrezne rešitve. Evropske obrvi je gotovo še kako dvigala tudi s strani slovensko-dolenjskih staršev izsiljena svojevrstna rešitev šolskega ministra Milana Zvera o nivojskem pouku za romske učence, kar pa je v šolski vsakodnevni praksi pač popolnoma enako rasni segregaciji šoloobveznih otrok. Vsa evropska politika pa iz dnevnega reda in lastne politične zavesti le še ni pospravila tudi primer v Sloveniji izbrisanega in v Nemčijo deportiranega kosovskega Roma Alija Berishe z družino, za katerega se je z urgentnim apelom zavzela tudi mednarodna organizacija Amnesty International.
Evropskih političnih razlogov, da je bil poziv evropskih parlamentarcev k pripravi vseevropske konference o položaju in razmerah Romov v Uniji naslovljen prav na Slovenijo, predsedujočo državo v prvi polovici evropskega leta medkulturnega dialoga in zbliževanja, torej res ne primanjkuje. Za kronski dokaz popolne nedoraslosti aktualne slovenske politike na oblasti pa so poskrbeli prav v poslanski skupini vladajočih Janševih Slovenskih demokratov.
Politična ocena poslanske skupine SDS namreč je, da gre gotovo za legitimno pobudo, toda hkrati še, da je njen namen predvsem otežiti slovensko predsedovanje Evropski Uniji, saj da za pobudo ob 50-ih drugih stojita samo dva evropska poslanca Liberalne demokracije. Tako so nadalje prav iz SDS še sporočili, navajam, da se zato ne moremo izogniti dejstvu, da gre zgolj za politikantski predlog LDS, ki služi za razpihovanje notranje-političnega prostora in s tem za poglabljanje delitev med državljani, konec navedka. Ker pa to pa pač ni ne državotvorno in ne evropsko politično stališče, še posebej za vladajočo stranko države, ki bo naslednje leto predsedovala Evropski Uniji, je tako neizpodbitno jasno, da aktualna Janševa Slovenija na premierni vstop na čelo evropske politike, pač ni pripravljena.
Dejstvo namreč je, da problem sistemske diskriminacije in socialne izključenosti Romov v Evropi obstaja. Vsi poskusi, da pa bi se evropske politične pobude k dialogu, ki bi ga vsaj javno razkril in mogoče poskusil iznajti enotne evropske mehanizme, da bi ga se vsaj poskusilo omiliti, če že ne tudi v kratkoročnem smislu popolnoma odpraviti, zbanaliziralo na domače notranjepolitične obračune, je namreč praksa, ki smo jo bili še kako vajeni v Janševih opozicijskih časih. Res sicer tudi je, da to logiko političnega delovanja prav ta oblast še kako s pridom uporablja tudi po aktualni zasedbi domačega oblastniškega korita. Toda hkrati je tudi res, da pa ta na evropskem političnem parketu preprosto ne bo šla skozi in da bo gotovo razkrinkana.
Zato je vse posledično pomirjanje razmer, v katero se je po sili razmer le moral vključiti tudi zunanji minister Dimitrij Rupel - da pa bo Slovenija pobudo preučila z ustrezno stopnjo pozornosti in da priprave konference o položaju Romov v Evropski uniji med domačim predsedovanjem le ni mogoče popolnoma izključiti - le metanje peska v evropske politične oči. In ker bo to očitno tudi med predsedovanjem Janševe Slovenije Evropski Uniji v prvi polovici vseevropskega leta medkulturnega dialoga in zbliževanja še naprej obče veljavna politična logika delovanja aktualne oblasti, to sploh ni dobra popotnica ne za samo domače predsedovanje Uniji in nenazadnje tudi ne za nastop političnih sil Janševe vlade na prihodnjih državnozborskih volitvah. Tako to gre.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z nepripravljenostjo Janševe Slovenije, da se na evropski ravni sooči s problemi evropskih Romov, v zobeh, prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >> Re: Janševa Slovenija ni za evropsko konferenco o Romih
Julija S. [20/10/2007]
Odlicen prispevek!
odgovori >>