Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Peticije kot sredstvo domačih ideoloških bojev (3821 bralcev)
Sreda, 24. 10. 2007
tomazza



Nekaj je v tem narodu, na tej danes prav čemerni strani Alp, da se tako rad prešteva, deli na ene in druge, ločuje ter izključuje. Se še ni namreč dobro polegel prah okoli peticij, na katerih smo se prešteli delujoči v novinarskem poklicu, ko je nad nami že nova delitev ali ločitev, ko se narodovo volilno telo prešteva in svoj ideološki boj bije na točki podpore zasebnemu oziroma javnemu šolstvu.

Da so tokrat na notranjepolitični tapeti zasebne in javne šole so sicer najbolj zaslužni prav v generalštabu na Gregorčičevi, kjer v novih sobanah domujejo strategi aktualne oblasti oziroma vlade Janeza Janše. Prav od tam sta namreč v potrditev koalicijski falangi poslancev Državnega zbora na mize priromala dva krovna šolska zakona, ki bosta v petek deležna tretje, torej končne obravnave. Ključna novost, ki ju prinašata, natančno pa novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, pa je 100 odstotno financiranje zasebnega šolstva.

Za prvo peticijo, včeraj predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju izročenih 71.299 podpisov v podporo javnemu šolstvu, so poskrbeli v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, na kratko SVIZ-u, Sindikatu delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, na kratko VIR-u, Študentski organizaciji Slovenije – ŠOS-u in Dijaški organizaciji Slovenije, na kratko DOS-u. Enotno mnenje navedenih organizacij in podpisnikov je, da je 100 odstotno financiranje javnega šolstva nesprejemljivo, ker se s tem rušijo v domači družbi uveljavljena razmerja med zasebnim in javnim šolstvom, in ker se s tem pod vprašaj postavlja sama prihodnja kvaliteta javnega šolstva.

Toda da je po čem le sproščena Slovenija te dni predvsem prizorišče prvovrstnih ideoloških bojev, katerih ciljev in končnih učinkov na prvi pogled ni moč jasno razbrati, je potrdila kontra peticija, na katero pa - prav tako kot v primeru podpisovanja in opredeljevanja novinarjev - ni bilo potrebno kaj ekstra čakati. Dan kasneje, torej prav danes javno razgaljeni ideološki kontra udarec režimu in rimskokatoliški doktrini naklonjenih podpisnikov pa ima naslov Pobuda za pravično in kakovostno šolstvo. Od začetka oktobra se je pod njo podpisalo nekaj več kot 600 podpisnikov, med njimi pa vsa zveneča imena iz kroga domačih rimskokatoliških razumnikov.

Vzrok, da so pod pobudo za pravično in kakovostno šolstvo, s katero se zoperstavljajo gonji zoper zasebno šolstvo, podpisani tako pravnik Peter Jambrek, kot denimo še teolog Ivan Štuhec in Janez Grilj, urednik osrednjega katoliškega trobila na Slovenskem – tednika Družina, je pač v tem, da ima na področju zasebnega šolstva malodane monopol prav Rimskokatoliška cerkev, ki bi tako od 100 odstotnega financiranja zasebnega šolstva prav v pritlehno materialnem smislu tudi največ pridobila.

Da pa gre za klasičen in v narodovem telesu še od predvojnih časov prejšnjega stoletja neizživet in preživet ideološki spopad med naprednjaki in nazadnjaki, pa je črno na belem razvidno iz same Pobude za pravično in kakovostno šolstvo. Mnenje podpisnikov namreč je, da je v Sloveniji, kjer naj bi bila sicer prav po ustavi cerkev ločena od države, prav s to taisto ustavo zagotovljena pravica do svobodne izbire izobraževanja s strani otrok in staršev. In naprej še da mora biti vzgojno-izobraževalno delo usmerjeno k vsestranskemu razvoju človekove osebnosti, pospeševati razumevanje strpnosti in prijateljstva med narodi ter – pazite – temeljiti na judovsko-krščanski, antični in novoveški kulturi.

To pa je vsekakor globalnemu babilonu 21. stoletja neprimerno in nazadnjaško stališče, ki popolnoma odkrito diskriminira tudi na tej, danes prav čemerni strani Alp živeče posameznike in posameznice, ki prihajajo iz drugih, ne-judovsko kršanskih kultur. Nadalje bi se res vsaj nekdo lahko vprašal, po čem le, razen po obveznem očenašu pred začetkom pouka, bodo rimskokatoliške izobraževalne ustanove sploh še zasebne, če pa bodo 100 odstotno financirane iz javnih sredstev oziroma s plačevanjem davkov zbranega proračunskega denarja. Tako denimo tudi šolski minister izgleda milo rečeno smešno, če pa se v argumentiranju v bran ne na njegovem, ampak škofijskem zelniku zrasle zamisli, sklicuje na svetovne trende, ki da gredo v podpiranje zasebnega šolstva in da bo država s 100 odstotnim financiranjem zasebnega šolstva celo prihranila, ker da imajo na križe po stenah zaklinjajoči se zasebni investitorji toliko materialnih sredstev, da bo za javno šolstvo ostalo še več proračunskega denarja.

Kaj je s tem pravzaprav mislil, ve samo šolski minister Zver. Toda sama bilančna logika javnih financ je v tem smislu kar se da preprosta. Če nekomu daš več, potem boš nekomu drugemu preprosto moral dati manj. In ker se zasebne vzgojne ustanove ne bodo kar tako odrekle še dodatnega priliva, ki jim ga kot šolnino ali kako drugače imenovanega prispevajo starši, je jasno kot na dlani, da se bomo s tem nepreklicno poslovili od pravice do za vse enako kakovostnega šolstva, Darwinove evolucijske teorije in še česa.

Edini svetovni trend, na katerega bi po službeni dolžnosti moral opozarjati šolski minister Milan Zver, je, da so učenci vse bolj obremenjeni in v povprečju vse manj izobraženi, kar je trend, ki se še kako prijemlje tudi na Slovenskem. Toda minister Zver očitno predpostavlja, da vse bolj neumni postajajo tudi domači volivci. Jedro kulturnega boja, ki se te dni bije na hrbtu javnega šolstva, je pač v tem, da so prihodnje leto parlamentarne volitve in da je potemtakem to leto ena zadnjih priložnosti, da aktualna vladajoča politična kasta poplača dolgove. Tako bo po kuratih v vojsko in policijo, domača Rimskokatoliška izpostava generalštaba v Vatikanu prav pritlehno materialno pridobila še na račun 100 odstotnega financiranja katoliških zasebnih šol. In ker roka roko umije, se bo drugo leto jeseni na nedeljskih mašah povsod po domovini narodu spet oznanjalo – Koga bomo danes volili.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z ideološkim bojem na hrbtu obstoječega javnega šolstva v zobeh prispeval 100 odstotni produkt javno-šolskega izobraževalnega procesa – Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>