Četrtek, 25. 10. 2007
Ariana Ferfila
Beogradsko dramsko pozorište je pretekli teden obudilo spomin na letošnji BITEF. V manjši dvorani omenjenega gledališča pri Crvenem krstu je bila uprizorjena predstava Dalije Aćin – Handle with great care. Konec prejšnjega tedna pa se je scensko začinil še en prostor v Beogradu - v ulici Kraljeviča Marka je bila v Magacinu uprizorjena predstava Enjoy july, pod avtorstvo katere se je podpisal Ivo Dimčev, umetnik bolgarskega rodu.
Če se je Dalija Aćin ukvarjala s kvaliteto giba, ki jo je razvijala v relaciji do vprašanja telesnega spomina kot tudi do odpiranja problematike trajanja, minevanja in repeticije, je Ivo Dimčev postavil v prostor mozaik krajših teatralnih sekvenc, ki so se pletle med tremi akterji in kuhale na poletnih temperaturnih stopinjah. Že na samem začetku bi lahko povzeli, da sta s perspektive gledalca obe uprizoritvi puščali prosto pot igri pomenskih asociacij. Bistveno pa sta se pri tem razlikovali v dinamiki, s katero se je dogajanje na odru poganjalo od začetka h koncu.
Dalija Aćin je v prostor postavila s stropa visečo luč, kar je posledično zamejilo prostor vidnega na odru. Pod luč je postavila starinsko posteljo in dvema gibalnima akterjema zakrila kožo ter jima nataknila lasulje. Razsežnost trajanja je razvlekla do te mere, da je v opazovanju premikanja osvetljenih delov teles odsotnost repetativnega postalo dogodek. V središče pozornosti so bile postavljene noge, tipalke, oblečene v črne najlonke, ki se v funkciji iskanja in oprijemanja niso ukvarjale z raznolikostjo forme. Do neke mere so noge, čeprav osrednje gibalo predstave, pravzaprav ustvarjale vtis nepremičnosti. Vse uprizorjeno bi namreč lahko spravili pod koncept tvorjenja atmosfere, ki ga vsebuje že naslov uprizoritve in nagovarja gledajočega: pristopaj pozorno in pazljivo.
Ivo Dimčev se je lotil postavljanja uprizoritve povsem drugače. Enjoy july je poskus raziskovanja fenomena ljudskega zadovoljstva, ki v poletnih mesecih mora obstajati. Z dobro mero črnega humorja se tako nizajo vse oblike vzhičenega poletnega entuziazma – od ekstatičnega užitka ljubkovanja lubenice, gruljenja ob nanašanju sončne kreme do hipnotičnega namakanja v napihnjenem otroškem bazenu. Vsi uporabljeni vzorci poletnega uživaštva so hočeš nočeš vsakokrat pripeljani do točke, kjer se odstre blesk arteficialnosti, podan skozi paradokse dvoličnega uprizarjanja. Forma je tako vedno nastavljena, da vzbudi v očeh gledalca dobro poznano situacijo, ki se običajno povezuje z imperativom poletnega ugodja in ga forma že sama predpostavlja. Vendar je z malenkostjo, barvo glasu, pretiravanjem ali destruktivnim potekom idealno zastavljene situacije – pomen obrnjen v lastno nasprotje.
Ni tudi neopazno, s kakšno dinamiko dogajanje gladko teče in kolikšno mero sproščenosti nastopajoči dosežejo. Dimčev je v sodelovanju s STANICO – vse bolj aktivno organizacijo na področju balkanskega umetniškega in kulturnega delovanja – z izbranimi performerji (Bulut, Milić, Tasić) naredil dobro predstavo. Kot je poudaril Boban Jevtić:
'' Precizna, brza i britka predstava, kakve ne viđamo često na domaćim scenama. ''
Iz Beograda maha Ariana.
Komentarji
komentiraj >>